http://www.dars.si/?mod=AktualnoDisplay&anewsid=699
(8.11.2007)
Pomurska avtocesta je ustrezno projektirana
Dodatna preveritev dimenzioniranja dela vozišča pomurske avtoceste, ki je bila opravljena v oktobru letos, je pokazala, da načrtovana voziščna konstrukcija lahko prenese povprečno rast prometnih obremenitev po stopnji 13,6 odstotka letno v celotnem planskem obdobju 20 let. Na današnji novinarski konferenci DARS d.d. v Sv. Juriju ob Ščavnici je bilo med drugim poudarjeno, da izvajalci del pospešeno gradijo celoten pomurski avtocestni krak. Gradnja poteka brez večjih zapletov in v skladu s terminskimi načrti, ki predvidevajo njegovo predajo prometu v letu 2008.
Osnovo za dimenzioniranje voziščne konstrukcije pomurske avtoceste so predstavljale prometne študije, ki so bile narejene v letu 2005. Zadnja od teh študij je opozorila na močan porast prometnih obremenitev po vstopu Slovenije v EU. Posledično smo zato sledili aktualnim trendom razvoja prometa (sledenje na avtomatskih števnih napravah) in zato v dimenzioniranju vozišče konstrukcije upoštevali zadnje podatke o izmerjenih prometnih obremenitvah iz leta 2006 ter visoke rasti v prihodnjih 20 letih. Upoštevana je bila tudi predpostavka, da se celoten promet po dograditvi avtoceste preselil na avtocesto, dejstvo pa je, da bo lokalni in delno ciljni izvorni promet ostal na obstoječi državni cesti G1-3.
Pri preveritvi ustreznosti dimenzij vozišč avtocestnih odsekov med Mariborom in Pincami oz. Dolgo vasjo so v sektorju za kakovost, tehnologijo in razvoj pri DDC svetovanje inženiring, d.o.o., ki je pogodbeni nadzorni inženir DARS d.d. pri graditvi pomurske avtoceste, upoštevali podatke za karakteristični odsek Spodnja Senarska - Cogetinci. Ocenjujejo namreč, da se število težkih vozil vzdolž celotne obravnavane avtoceste bistveno ne bo spreminjalo, saj večino težkih vozil predstavlja tranzitni promet in le neznaten delež predstavljajo težka vozila, ki odpadejo na lokalni promet. Prav tako je na celotni avtocesti predvidena izvedba 56-centimetrskega enotnega zgornjega ustroja na voznem pasu: 4 cm drobirja z bitumenskim mastiksom, 8 cm bitumiziranega drobljenca 22S, 9 cm bitumiziranega drobljenca BD 32S, 20 cm cementne stabilizacije CS 32 in 15 cm tamponskega drobljenca D 32.
Ugotovili so, da ob upoštevanju podatkov o prometnih obremenitvah vzporedne cesti G1-3 iz leta 2006 načrtovana voziščna konstrukcija v naslednjih 20 letih lahko prenese povprečno rast prometnih obremenitev po zelo visoki stopnji 13,6 odstotka (letno povprečje) v 20 letih. Skupen promet bi tako celo presegel zmogljivost oz. prepustnost štiripasovne ceste.
DARS d.d. je kot naročnik del sprejel izziv vgradnje nekaj več kot 10 milijonov prostorninskih metrov kamnitih materialov. V ta namen sta bili za območje Pomurja izdelani dve razvojno-raziskovalni nalogi, ki sta preučevali uporabnost murskih prodov. Izsledki nalog so pokazali, da je murske prode potrebno drobiti ter jih tudi stabilizirati. Zato je v voziščni konstrukcij predvidena s cementom stabilizirana kamnita plast (20 cm). S tem je omogočena uporaba lokalnih materialov in preprečeno še dodatno obremenjevanje naselij in okolja s transportom navedenih materialov iz bolj oddaljenih območij.
Kakor je znano, je za 82,3 kilometrov dolg pomurski avtocestni odsek med Mariborom in Pincami z državnim lokacijskim načrtom predvidena zgraditev avtoceste A5 Maribor – Pince v polnem, torej normalnem prečnem profilu, to je 26,2 m, z možnostjo fazne izgradnje. Glede na gostoto tako današnjega kakor tudi predvidenega prometa, je bila v letu 2002 z vidika gospodarnosti naložbe izdelana študija možnih racionalizacij normalnih prečnih profilov na avtocesti Maribor – Pince: izgradnja avtoceste od Maribora do Pernice z odstavnimi pasovi, v profilu 24,6 metra, v nadaljevanju do meje z Madžarsko pa v profilu 21,2 metra brez odstavnih pasov, vendar z zadostnim številom odstavnih niš (to je predvidoma vsakih 1.000 m, pri čemer so možna odstopanja, odvisno od primernosti lokacije, to je med 800 in 1.200 m). Vsi ostali elementi ceste, razen širine voznih pasov in širine ločilnega pasu, so dimenzionirani na polni profil.
Zaključki navedene študije so služili kot ena izmed osnov pri vrednotenju investicijskih vrednosti, sprejetih z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v februarju 2004. Zato nameravamo pomursko avtocesto tudi v nadaljevanju graditi v predlaganih prečnih profilih. Pri tem je treba poudariti, da se odkupi zemljišč v večini izvajajo za polni prečni profil in da se objekti, to je nadvozi in oporne konstrukcije – podporne stene, kamnite zložbe…
, ki jih kasneje ne bi bilo mogoče dograjevati, že v prvi fazi gradijo v širini polnega profila; to je v širini 26,2 metra, v primeru, da bi prometne obremenitve pokazale potrebo po dograditvi avtoceste do polnega profila.
Prometne analize torej kažejo, da tudi z upoštevanjem povečanega tovornega prometa po vstopu Slovenije v EU za povprečno približno 1.000 vozil na dan, z upoštevanjem dodatnih nekaj več kot 5.000 vozil na dan po izgradnji avtoceste od Beltincev do Lendave (od tega je večina tovornega prometa) ter z upoštevanjem približno 100-odstotnega povečanja celotnega prometa v 20-letnem planskem obdobju, zmogljivost pomurske avtoceste v izbranem profilu ne bo presežena.
Potek graditve avtocestnega odseka Maribor – Pince
Gradbena dela na pomurskem avtocestnem kraku potekajo v skladu s terminskimi načrti in sklepi Vlade RS iz leta 2004, s katerimi je ta skrajšala roke dokončanja pomurskega avtocestnega kraka z leta 2013 na leto 2008. V gradnji je tako 68 km od skupno 85 km dolgega pomurskega avtocestnega kraka (prometu je leta 2000 že bil predan odsek Vučja vas – Beltinci) ter 3 kilometre hitre ceste med avtocesto in mednarodnim mejnim prehodom Dolga vas. Gre za eno največjih gradbišč na območju Evrope, v okviru katerega bo vgrajenih težko predstavljivih deset milijonov prostorninskih metrov (naravnih) nasipnih materialov.
Predvidoma decembra letos bosta dokončana odseka od rondoja Pesnica (pri Mariboru) do priključka Lenart (torej celotni avtocestni odsek Maribor – Lenart v dolžini 7,8 km in del odseka Lenart – Spodnja Senarska v dolžini 2,2 kilometra), ni pa za zdaj še dokončno sprejeta odločitev, ali bo desetkilometrski odsek konec leta tudi predan prometu. DARS d.d. namreč po naročilu Ministrstva za promet trenutno pripravlja prometno–tehnično študijo o možnosti začasne uporabe avtocestnega odseka med Mariborom in Lenartom kot parkirišča za tovorna vozila, dokler ne bo predan prometu večji del pomurskega avtocestnega kraka, to je predvidoma do avgusta 2008. Če bo prometno ministrstvo na podlagi študije sprejelo odločitev, da bo omenjeni odsek v zimi 2007/2008 namenjen parkiranju tovornih vozil, potem se bo ta odsek avtoceste uporabljal izključno za parkiranje in konec letošnjega leta ne bo predan rednemu prometu. Ta ukrep naj bi pomembno prispeval k odpravi težav s parkiranjem tovornih vozil tovornih vozil zaradi prepovedi prometa tovornjakov na cesti G1-3 od sobote od 22. ure do nedelje do 22. ure in pri morebitnem izločanju tovornjakov iz prometa zaradi izrednih vremenskih razmer.
Predvidoma konec letošnjega leta oz. spomladi 2008 bosta predana prometu tudi sklopa »B« in »C« avtocestnega odseka
Lendava – Pince, to je od priključka Lendava do razcepa Dolga vas (4,6 km) in od razcepa do mejnega prehoda Dolga vas (3 km), kot štiripasovna hitra cesta.
Preostali del pomurske štiripasovne avtoceste (preostali del odseka Lenart – Sp. Senarska ter odseki Sp. Senarska – Cogetinci, Cogetinci – Vučja vas, Beltinci – Lendava in Lendava – Pince) bo predan prometu do konca prihodnjega leta, in sicer preostalih 5 km odseka Lenart Spodnja Senarska bo v skladu z Letnim planom obnove in razvoja avtocest v letu 2007 predanih prometu najkasneje decembra 2008, isto velja za avtocestna odseka Spodnja Senarska – Cogetinci (10 km) ter Cogetinci – Vučja vas (11,6 km). Odsek med Beltinci in Lendavo (17,4 km) ter faza A avtocestnega odseka med Lendavo in Pincami (9,1 km) bosta prometu predana predvidoma avgusta 2008.
________________________________________________________________________________________
Hudiča, da ne bojo zdaj nardili iz 10 kilometrskega odseka parkirišče...