Če kdo kdaj vpraša, kateri avto naj kupi, je BMW vedno dober odgovor. Tudi če objekivno obstajajo boljši in/ali cenejši for the task, je v garaži še vedno BMW in ta po nobenem kriteriju ni slab avto.
Analogno (he he) velja, da je DSLR vedno dober odgovor. Ne glede na to, da se 71 letnik verjetno ne bo spuščal v digital postprocessing (celo če je do sedaj sam razvijal filme, kar sicer dvomim) in bo zato verjetno vedno uporabil JPEG output. Po možnosti s kit objektivom. Ki ni slab, ni pa presežek.
ISO nekje v menujih? Do sedaj ga je imel zapisanega na kaseti od filma, pa je pregural 71 let.
Manual fokus na tipke? Priznam, daleč od ring feelinga. Ampak ali bo res fokusiral na manual? Ne verjamem. Poleg tega, če kupi manj od m4/3, bo tako ali tako vse ostro. Za primere, ko potrebuje hitro slikanje (street photo) in noče čakati na AF ali celo MF, pa je stvar 100% uporabna (preset).
V desetletjih slikanja se je nalezel dveh objektivov. Pa to verjetno v času, ko zoomov ni bilo ravno veliko za ravno spodoben denar. Menjavanje objektivov torej ne bo dealbreaker.
Moj glas gre torej kakemu predstavniku t.i "bridge" kategorije (mislim, da jih na e-Fotografiji tako kličejo v poskusu, da bi lahko še naprej uporabljali besedo kompakt kot posmehljivko), Panny FZ-200 (ali FZ-62), zgoraj omenjeni Canon, poglej pa še za Sony HX200 - ker so roko na srce vsi ti fotoaparati fit to the task, imajo pa vsak svoje bonbončke. Sony ima npr sweeping panoramo in če je oče hribolazec, bo to cenil. Še bolj bo cenil, da lahko fotoaparat dejansko nosi s seboj in ima v nahrbtniku prostor za Jägermeistra. pa da bodo slike ven prišle uporabne. Pa za razliko od zelo dobrih fotoaparatov ranga Canon S100/S110, Sony RX-100, Panny LX7 bo te superzoome lahko zagrabil. (Zato pravi moški cenijo baročne ženske - or so they say.) Ti boš cenil tisti prostor, kjer bi sicer bila luknja v denarnici.