Druga puberteta in ego znajo zjebat ...do 45-50 spoznaš da so druge stvari pomembnejše v življenju
Poklici in „dobre plače”?
- Ustvarjalec teme Primzi
- Začetni datum
Tvoj monitor je verjetno 27 palčen, cevi do radiatorja so 3/8 cole, zračna puška s katero frcaš pa strelja v feetih v sekundi...
Ja to je tudi način, da prideš do (dobre) službe, pa še uživaš. Samo tu na alterju berem, da raje hitro končajo.
Ni enega načina, ki je pravilen. Samo to je treba razumeti. In to se navezuje tudi na froce. Zato je vsiljevati njim način, ki je tebi ustrezal neumno.
Jaz sem delal vse počitnice od 15ega leta dalje, med študijem tudi med semestri in končal v roku brez vleke. Služba me je že čakala pri podjetju, kjer sem delal cel absolvent.
Pa zato ne gledam s prezirom in pljuvam po tistih, ki so vlekli status. Ravno tako si ne bom dovolil, da se iz mojega načina kdo norčuje.
A ne, na alterju so v to prisiljeni, s tem se jim krade cas in meče v slabo voljo. ce bi bilo po alterjevo sploh ne bi, kaj sele da bi naredili dolgotrajnese in skusali kaj odnesti od tega. Niti uzitka ne, niti sluzbe ne, ce je ze vse ostalo v prazno... Pa sam to zrihta, brez vmesavanja drugih.
Si napisala dve zanimivi iztočnici.
Jaz sem hvaležen za izkušnje mojega študija in življenja v različnih okoljih. Zanima me kaj delaš, da si tako produktivna.
Jaz sem tudi vlekel študij ampak sem po diplomi v Jeni vpisal še Doktorat. To je bilo zelo težko delo, ne pa vlečenje.
To je lep primer prispevka, ko oseba s kvazi sarkazmom, zamudi priložnost biti tiho.
Škoda.
Ne da se mi vprašati ChatGPTja kako so definirali EU mere, tako da bom dal odgovor: v čevljih.
To je vse posledica NEIZOBRAŽENIH trgovcev, ki prevajajo kakor jim pač pride na polico, ker jim tisto eno možgansko celico preokupira držanje kalkulatorja v roki. Saj bi bilo lahko napisano kot je treba, pa bi tako manj zaslužili.Tvoj monitor je verjetno 27 palčen, cevi do radiatorja so 3/8 cole, zračna puška s katero frcaš pa strelja v feetih v sekundi...
Kdo od otrok mi sploh ne bo verjel, da smo nekoč rasli gor v svetu, ko še ni bilo 110% amerikanizacije sveta zaradi interneta in smo celo imele še nekaj EU fabrik televizorjev, in je bilo povsem normalno govoriti o 72 cm diagonalah. (Vsa čast tistim, ki se trudijo s tem še danes, ampak ta retro trend se izgleda ne bo ustavil.)
3/8 cole je pač tradicija (zanimivo je, da se jo da sicer kar preveč enostavno pretvoriti v metre, tj. 10 mm), ki bo ostala. Sicer pa so vsi, tudi ameriški proizvajalci zmetali stran "standardne" (tj. ameriško standardne) vijake in drugačnih šravfov kot metričnih ne delajo že dolga desetletja. Enih stvari se očitno ne bomo losali, kar poglej kakšen smešen kompromis so dimenzije gum. Metrične TRX gume so propadle ko Bolgarska skupščina.
FPSje poznam bolj iz airsofta, a ne merimo moči zračk v J?
Ampak pojdimo iz heca nazaj na osnovno temo: EU potrošniku v navodilih za uporabo navajanje imperialnih enot prav nič ne koristi: volumni tekočin v kvartih (?) in galonah, tlaki gum v PSI-jih, dolžine v colah in navori v foot-poundih so brezvezni do amena. Teh enot generacija, ki je zrasla gor po drugi vojni ne pozna (med vozniki menda drugih ja ni več) in naši inštrumenti jih nimajo na skali...
Ker v nemetričnih enotah v EU nihče ne dela resnega dela, se jih ne učimo v šoli in jih v vsakdanjem življenju ne uporabljamo skorajda nikjer, se lahko mirne duše sprijaznimo zakaj jih nimamo: ker je z metričnimi lažje delati. (Ja, saj smo nekoč poznali celo denarne enote, ki niso imele desetiškega faktorja, in delno je šlo tudi za arhaizem, ki je izhajal iz tradcijie. Se mi pa zdi zanimiva ideja, da so jih tako dolgo ohranili pri življenju tudi zato, da so neizobražen folk lahko dlje držali v revščini.)
Ce sem si prav zapomnila, nisi Slovenec in morebiti tukaj malo drugace glede studija vseeno je...
Obe glavni univerzi v Sloveniji sta javni in brezplacni. Imajo seveda tudi placljive opcije, ampak v osnovi se lahko prijavi vsakdo in z zbiranjem tock na koncu srednje sole lahko pride v želeni program in financni status družine ni neka ovira. To je prvi razlog, zakaj ljudje veliko studirajo pri nas. Dostopnost. Drugi pa je, da tekom studija se lahko dela pod drugacnimi pogoji kot zaposleni. V mojih casih je bilo to prakticno neobdavceno, danes kot vem je sicer malo bolj, ampak se pa steje v delovno dobo. Zato nekateri vlecejo status studenta, dokler lahko. Tudi jaz sem ga. Poleg tega je običaj, da ne recem po zakonu, da starsi financirajo bivanje in hrano, kot do takrat in je ta zasluzeni denar bolj kot ne trinkgeld. Tekom studija sem tudi jaz marsikaj pocela "preko studenta" kot se temu reče, seveda pa so bile to stvari, ki niso potrebovale neke silne izobrazbe. Ce bi ostala v kaki izmed teh firm, potem diplome ne bi rabila. Poklic, ki ga opravljam sedaj, pa je to, kar sem studirala. Je reguliran in zahteva tocno doloceno izobrazbo (ne samo stopnjo izobrazbe) in je posledicno tudi dobro placan.
Doktorat sem tudi vpisala. Tega pa recimo nisem koncala. Sem se se pregovarjala sama s seboj, a bi ali ne bi, ker mi ni veliko manjkalo. Izpiti in raziskovalno delo opravljeno, clanki spisani,... ampak ko sem se odlocila za to pot sem bila brez druzine z drugacnimi ambicijami in kariernimi cilji. Ko so se pa ti spremenili, ga pa nisem vec rabila in sem nehala. Prec vrzen cas in denar bi morebiti nekateri rekli, ker sem imela kot raziskovalec bistveno slabso placo, ki sem si jo potem morala popravljati zraven s primarnim poklicem (spet kot delo preko studenta, ce potegnem analogijo z dodiplomskim studijem), ampak sama pa moram reci, da se mi bolj tozi po tem, da nisem sla do cilja, ceprav tega papirja prav nic ne rabim in mi ne bi prinesel popolnoma nic v strokovnem ali financnem smislu. Ce bi ze mogla izbirati, kaj bolj obzalujem. Tisti 6 mesecev do konca ali onih nekajkrat toliko prej...
sej gres lahko zdej dokoncat... mulci so/bojo zrastl, dedc bo mel hobije...
Marsikje v Evropi študira samo 10 - 20 % mladih. Študij zahteva odrekanje in v Nemčiji praktično nihče ne študira v rojstnem mestu ampak se preseli in to precej stane. Ne šteje samo to kaj te učijo na univerzi, ampak kako se znajdeš. Študentska soba zelo hitro stane 500-750 eur na mesec. Štipendije pa so med 300 in 600 eur. Sami stroški študija so minimalni ker ni šolnine. Na naravoslovju smo morali plačati za obvezno osebno opremo in za knjige. Smo pa morali plačati zavarovanje za nevarnosti pri praktičnih vajah.
V Nemčiji sme študent delati 960 ur na leto in ne sme v nobenem mesecu zaslužiti več kot 1600 Eur.
Vsak zase ve, da ne sem biti breme staršem. Še bolj pa vsak ve, da dolg in nepotreben čas študija pomeni izgubo dohodka.
Študij zelo malo prinese k pokojnini in zato se gre študirat samo če veš, da boš potem zaslužil veliko več kot brez naziva.
Tole je izjemno zanimivo: 
"V Nemčiji sme študent delati 960 ur na leto (...)"
Tole se zdi smiselno, recimo, da je utemeljitev, da naj študenti ne zapravljajo časa med študijem z delom ampak čim več študirajo in čimprej doštudirajo.
"(...) in ne sme v nobenem mesecu zaslužiti več kot 1600 Eur."
Kakšen je vzrok za tole pa ne štekam. Zakaj bi državo to motilo? Če nekdo zasluži prek te meje naj pač plača dohodnino in recimo izgubi študentsko olajšavo...
"V Nemčiji sme študent delati 960 ur na leto (...)"
Tole se zdi smiselno, recimo, da je utemeljitev, da naj študenti ne zapravljajo časa med študijem z delom ampak čim več študirajo in čimprej doštudirajo.
"(...) in ne sme v nobenem mesecu zaslužiti več kot 1600 Eur."
Kakšen je vzrok za tole pa ne štekam. Zakaj bi državo to motilo? Če nekdo zasluži prek te meje naj pač plača dohodnino in recimo izgubi študentsko olajšavo...
ker bi študenti delali za 100 in več eur na uro"(...) in ne sme v nobenem mesecu zaslužiti več kot 1600 Eur."
Kakšen je vzrok za tole pa ne štekam. Zakaj bi državo to motilo? Če nekdo zasluži prek te meje naj pač plača dohodnino in recimo izgubi študentsko olajšavo...
Pojma nimam na kaj ciljaš