Poklici in „dobre plače”?

Sulc

Fizikalc
22. avg 2007
975
174
43
Pa da ne bom samo offtopic - jaz imam kar nekaj izobrazbe, mi je prišla prav predvsem v smislu, da te marsikdo bolj obrajta, če imaš kakšen titel zraven. Še posebej, če je potrebno kje nastopiti z avtoriteto (v javnem sektorju je tega precej, tudi če sodeluješ pogodbeno). Tako da bi po tak titel ponovno šel - konec koncev sem se kot študent zelo dobro imel, četudi sem služil samo med počitnicami in sproti le po malem.

Kaj si želim za svoje otroke - da bi se naučili "znajti se". Kar težko definirati, bom prihranil za kakšno knjigo za samopomoč :)
 

janez123

Pripravnik
15. sep 2020
49
2
8
V teh časih bit frizer tud ni slabo (če maš svoj plac še tok bolš), ampak ta poklic ne bo nikol umru + za pol urce dela 10e v žep, ljubljana 15e+
 

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.240
3.666
113
V teh časih bit frizer tud ni slabo (če maš svoj plac še tok bolš), ampak ta poklic ne bo nikol umru + za pol urce dela 10e v žep, ljubljana 15e+
Tebi se resno 20 €/uro zdi dober zaslužek?:bonk:
Kaj misliš, da je s temi 20 €/uro še potrebno plačati?
Termini kot: strošek delodajalca (bruto bruto), prevoz na delo, malica, regres, božičnica, dopust, bolniška, osnovna sredstva, najemnina, "prazne" ure itd... ..so ti znani?
.
Saj ti volilne pravice še nimaš, kajne...?
.
To je tipični primer totalne finančne nepismenosti naroda, ki se odraža tudi na rezultatih volitev.
Folk nima pojma in je z beticami še v (Titovem) socializmu - Underground:zavijazocmi:!
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.507
5.054
113
Začelo se je z mamo (pravnica), ki naraščaj nagovarja k študiju medicine ker bo “samo tako zaslužil” 10k na mesec. Naraščaj pa ni bil dosti boljši, ker je jezikal nazaj, da bo raje prevajalec za OZN in delal od doma.
1. Niti v sanjah si ne znam predstavljati, da bi imeli prevajalci v bodočnosti še prav veliko dela. To bodo stroji prevzeli, ker konec koncev gre za preprosto pretvorbo preko prevajalne tabele. To se mi zdi kot poklic prižigalca plinskih cestnih svetilk za javno razsvetljavo, potem ko so naredili prve elektrarne. Slej ko prej poklic izgine.
2. Specializant medicine gotovo ne zasluži 10 k na mesec in še lep čas ne bo. Tako da pride prav, da si v stanovanju polaga ploščice sam, če ima kaj časa. Ker je treba kak mesec razen rednih 160 ur, biti tudi dežuren 80 ur. Poznam še enega, ki je že specialist ortopedije. Ta jo verjetno bolje odnese domov, ampak je spet sranje z delovnim časom, dežurstvi in še neko "pripravljenostjo", ko pač po klicu vstane s piknika in se v par minutah preobleče in odpelje. Potem razumeš, zakaj ni nazdravil. Če pa lahko mulo kar takoj postane "star" zdravnik, pa je najbrž poklic zelo super. Tako glede obremenitev kot plače.

Noben ne ve, kako se bo svet vrtel čez 10 - 15 let. Otrok naj pač študira, kar ga veseli, kar je primerne zahtevnosti zanje (ne prelahko) in kjer so uporabna teoretična znanja. Kaj bo delal v praksi, je danes nemogoče vedeti.
 

kalbo

Guru
7. okt 2013
18.941
9.473
113
Z drugo točko se strinjam, ker vem, da zdravniku ni lahka zemlja v času študija. Ni ta napor za vsakega. Soseda, ki je zdaj že kar lep čas pediatrinja se je leta in leta učila, njeno okno si redko videl brez njene postave za knjigo. Da o dolgih nočeh v bolničnici niti ne govorim.

Prva pa...ja, ko gre za tehnične prevode že mogoče, literatura pa rabi dušo. Recimo prevod Harrya Potterja, ko je prevedeno tako, da imajo tudi imena smisel.
 

irwin

Majstr
13. mar 2008
1.417
402
83
Obvezno upostevat menjavo sluzbe oz delovnega mesta po 5letih. Tako da je v koncnem vsak svoje srece kovac. Pa kar ustvaris do 45 max 50 je to to. Potem imas ze mlajso generacijo ki te scije.. Kruto, resnicno.
 

MrDaco

Guru
11. sep 2007
11.929
6.097
113
A to je pol uredu? :sprasujemse: :zavijazocmi: , da ima JS "samo" 23 % višje plače.
Saj menda se zavedaš, da bi v družbi, ki misli na svojo prihodnost in razvoj, moralo biti ravno obratno.
Pa ne mi zdaj o "višji izobrazbeni strukturi" zaposlenih v JS...
.
Industrijo nas zdaj JS ves pameten "spodbuja" z "Industrijo 4.0" - še več digitalizacije in povečanja produktivnosti/zmanjševanje stroškov, zaposlenih, da se bodo oni lahko pasli še naprej.
Nebi raje najprej JS že enkrat preskočil na "JS 1.1"?
Koliko digitalizacije smo doživeli v zadnjih 20 letih, koliko se je v industriji povečala produktivnost/zmanjšalo število zaposlenih.
Birokratov v JS pa, vsej digitalizaciji in avtomatizaciji procesov navkljub, samo več in več!!!:bonk::bonk:
In to za 21 % višje plače - da ostalih "bonusov" in "pravic", o katerih lahko zaposleni v realnem sektorju samo sanjamo, niti ne omenjam.
=bo jim pas javnosektoreško mater.
(Pa ne mi zdaj spet medicinskih sester naprej metat.)
Samo dajmo se zavedat da javnemu sektorju dvigujejo povprečje in to drastično tile patroni: ravnatelji (dirktorji po nedavnem), politiki, zdravniki, sodniki, župani. Ko jih vržeš v excel dobiš pač te številke. Če kdo misli da recimo IT-jevec v JU prinese domov povprečno 23% višjo plačo se prekleto moti. Tako da uspeh v JU je dejansko uspeh v politiki.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Kamele0N

Anubis

Fizikalc
4. nov 2007
525
109
43
1. Niti v sanjah si ne znam predstavljati, da bi imeli prevajalci v bodočnosti še prav veliko dela. To bodo stroji prevzeli, ker konec koncev gre za preprosto pretvorbo preko prevajalne tabele. To se mi zdi kot poklic prižigalca plinskih cestnih svetilk za javno razsvetljavo, potem ko so naredili prve elektrarne. Slej ko prej poklic izgine.
2. Specializant medicine gotovo ne zasluži 10 k na mesec in še lep čas ne bo. Tako da pride prav, da si v stanovanju polaga ploščice sam, če ima kaj časa. Ker je treba kak mesec razen rednih 160 ur, biti tudi dežuren 80 ur. Poznam še enega, ki je že specialist ortopedije. Ta jo verjetno bolje odnese domov, ampak je spet sranje z delovnim časom, dežurstvi in še neko "pripravljenostjo", ko pač po klicu vstane s piknika in se v par minutah preobleče in odpelje. Potem razumeš, zakaj ni nazdravil. Če pa lahko mulo kar takoj postane "star" zdravnik, pa je najbrž poklic zelo super. Tako glede obremenitev kot plače.

Noben ne ve, kako se bo svet vrtel čez 10 - 15 let. Otrok naj pač študira, kar ga veseli, kar je primerne zahtevnosti zanje (ne prelahko) in kjer so uporabna teoretična znanja. Kaj bo delal v praksi, je danes nemogoče vedeti.

Ker niti v sanjah ne veš, kakšno delo je prevajanje. :) Strojno prevajanje uporabljamo že nekaj let in je dela vedno več. V branži to ni čisto nič novega in ChatGPT zaenkrat ne predstavlja nobenega preboja. Trenutno gre razvoj v to smer, da se strojni prevodi sicer lepo berejo (nevronski MT-ji), a pogosto vsebujejo bistvene vsebinske napake (ker AI pač ničesar dejansko ne razume), ki jih je treba najprej odkriti in nato popraviti. Tehniška besedila so tukaj kar problematična. O literaturi pa ne bi izgubljal besed. Delo prevajalca je pač dinamičen poklic, ki se izjemno hitro spreminja, zato se je treba prilagoditi. Kdor se prilagaja, ima dela ohoho. Kdor se ne, pač ne.
 

Foreigner

Fizikalc
18. nov 2019
118
76
28
V teh časih bit frizer tud ni slabo (če maš svoj plac še tok bolš), ampak ta poklic ne bo nikol umru + za pol urce dela 10e v žep, ljubljana 15e+
V Nemčiji bi bil poklic frizerja nizko ovredneten, razen če si kreativen frizer za “celebrities”-

Tudi če imaš svoj plac in ti ni treba plačevati najemnine za salon, moraš vsaj dan pospraviti, posesati in pomiti salon. Dati nabrusiti škarje in plačati računovodjo. Torej smo pri efektivnih 6-7 urah, in povprečno 17 delovnih dni na mesec. Pri bruto 2500 ti ostane….. koliko neto?
 

PHOBiA

Guru
11. jul 2013
4.243
1.388
113
No nas frizer je tak. Dela on pa se dve zenski. Ne zdi se mi, da bi mu kaj manjkalo. Kvecjemu mu gre zelo ok. Mu privoscim. Ni pa to za vsakogar.
 
  • Všeč mi je
Reactions: janez123

corsol

Guru
11. mar 2010
3.054
1.003
113
Ker niti v sanjah ne veš, kakšno delo je prevajanje. :) Strojno prevajanje uporabljamo že nekaj let in je dela vedno več. V branži to ni čisto nič novega in ChatGPT zaenkrat ne predstavlja nobenega preboja. Trenutno gre razvoj v to smer, da se strojni prevodi sicer lepo berejo (nevronski MT-ji), a pogosto vsebujejo bistvene vsebinske napake (ker AI pač ničesar dejansko ne razume), ki jih je treba najprej odkriti in nato popraviti. Tehniška besedila so tukaj kar problematična. O literaturi pa ne bi izgubljal besed. Delo prevajalca je pač dinamičen poklic, ki se izjemno hitro spreminja, zato se je treba prilagoditi. Kdor se prilagaja, ima dela ohoho. Kdor se ne, pač ne.
.....da, ampak zaradi zaradi "optimizacije poslovanja" (...prevaja lahko vsak kekec)so določeni (sploh tehnični) prevodi katastrofa.
Jaz preskočim na original(ponavad ANG).
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.722
1.518
113
Disclaimer: mislim, da sem pri vpisu na faks na 2. željo napisal prevajalstvo...

Moj občutek je, da je že danes v tehničnih prevodih (npr. navodila za uporabo ali pa ves tekst spletnih štacun) za človeške prevajalce 80% manj dela kot samo 15 let tega. Preprosto je skoraj vse strojno prevedeno. Pismeni ljudje ob tem ali zavijajo z očmi ali pa gredo brat originalen (tj. seveda angleški) tekst. Po drugi strani pa je s tisto strojno revščino ogromna večina (polpismenih) potrošnikov še kar zadovoljna in ne jamrajo. Firme pa vidijo samo koliko so prišparale, in so vedno bolj navajene, da se prevode dela strojno. In ustvari se učinek povratne zanke, kjer količina strojnih prevodov zelo povprečne kvalitete le še narašča.

Sam v strojnih prevodih (seveda so slogovno slabi, ampak, hej, že dolgo je tako) sicer ne opažam bistvenih napak, težave vidim bolj v tem, da je že izvirni tekst pisal nekdo, ki je - bogami - nepismen. Potem to spustiš čez 5 prevajalnikov, na koncu pa dobiš ven nekaj, kar ni na ravni pismenega drugošolca. Preprosto moraš brati med vrsticami, ker vidiš, kaj je "pesnik" hotel povedati, samo zapisati ni znal. Če daš googlu prevesti kvalitetno napisan wiki članek, bo ven običajno prišlo nekaj kar ne bo nič slabše. Ne bo literarna mojstrovina, se bo pa razumela vsebina brez težav.

Mene, recimo, mnogo bolj motijo očitni strojni prevodi, ki jih nimajo bistvenih napak, le vidi se, da jih ni nihče pismen še enkrat prebral, in naredil nekaj reda v besedilu, primer so navodila za uporaboi azijskih avtomobilov. Očitno je plačati lektorja, ki bo v enem dnevu predelal 300 strani navodil za avto že predrago. Avti so (v primerjavi s pomarančami) izjemno drage stvari, pa kupec ni vreden niti kvalitetnih navodil? Klinc gleda takšne uvoznike!

Druga stvar, ki mi pade v oči, so pa težave z lektorji v leposlovju ali pa čisto resni poljudni zgodovinski literaturi, kjer tekst nekdo 95% korektno prevede, očitno pa ni plačan (ali pa nima sposobnosti resno popravljati za sabo), da bi ga spravil na 100%. Založba pa ne premore denarja (ali pa človeka), ki bi določene termine poenotil, opozoril na kakšno nerodnost ali napako. Jebiga, kdo pa sploh še bere danes knjige. Kar je žalostno, ker spet, ceneje je kupiti original na Amazonu, ki nerodnosti ne bo imel.

Dam primer, da se bomo nasmejali? MK izda več sto strani dol prevod bukle o gulagih. In potem v njem bereš o tem, kako so v nekem taborišču garali ko živine, ker niso imeli nobenih avtov. Ne, niso avti, pač pa vagončki tovorne (ozkotirne) železnice (cars). Ali pa v Stalinovi biografiji bereš o radijskih žarnicah (bulbs), kar so seveda elektronke (po domače: lampe). Tukaj je prevajalcu zmanjkalo štrika, založbi pa modrosti, da bi plačala nekoga, ki bi zlektoriral (zredigiral?) tisti špeh.
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.722
1.518
113
Še en primer: Suzuki v navodilih za uporabo avta trmasto povsod navaja metrične in imperialne merske enote. Povsod, brez izjem. Za slovenskega potrošnika je to popolnoma noro. In, uvoznik gotovo ne bo verjel, nedovoljeno. Vsaj mene so v 7. razredu učili, da je uporaba merskih enot, ki niso določene v sistemu merskih enot SI, pri nas prepovedana.
 

dejan_

Guru
23. maj 2012
2.514
2.261
113
Ali obrtnik res toliko zasluži?

Če si hočem kot obrtnik izplačati 5K netto moram imeti 10-11K bruto dohodkov. In to vsak mesec, tudi ko peljem družino na dopust, ali pa moram imeti 12K čistih mesečno, da notri prinesen “mrtev čas”. Torej moram imeti na dan 600 Eur samo honorarjev, pa še pokriti prevoz, računovodjo, itd. Torej 800 Eur na dan. Koliko moram imati strank v tistih 8-9 urah, da mi to znese?
Ne izide se to niti približno tako, kot si splošni slovenceljni predstavljajo.
 
  • Všeč mi je
Reactions: igi

Anubis

Fizikalc
4. nov 2007
525
109
43
Disclaimer: mislim, da sem pri vpisu na faks na 2. željo napisal prevajalstvo...

Moj občutek je, da je že danes v tehničnih prevodih (npr. navodila za uporabo ali pa ves tekst spletnih štacun) za človeške prevajalce 80% manj dela kot samo 15 let tega. Preprosto je skoraj vse strojno prevedeno. Pismeni ljudje ob tem ali zavijajo z očmi ali pa gredo brat originalen (tj. seveda angleški) tekst. Po drugi strani pa je s tisto strojno revščino ogromna večina (polpismenih) potrošnikov še kar zadovoljna in ne jamrajo. Firme pa vidijo samo koliko so prišparale, in so vedno bolj navajene, da se prevode dela strojno. In ustvari se učinek povratne zanke, kjer količina strojnih prevodov zelo povprečne kvalitete le še narašča.

Sam v strojnih prevodih (seveda so slogovno slabi, ampak, hej, že dolgo je tako) sicer ne opažam bistvenih napak, težave vidim bolj v tem, da je že izvirni tekst pisal nekdo, ki je - bogami - nepismen. Potem to spustiš čez 5 prevajalnikov, na koncu pa dobiš ven nekaj, kar ni na ravni pismenega drugošolca. Preprosto moraš brati med vrsticami, ker vidiš, kaj je "pesnik" hotel povedati, samo zapisati ni znal. Če daš googlu prevesti kvalitetno napisan wiki članek, bo ven običajno prišlo nekaj kar ne bo nič slabše. Ne bo literarna mojstrovina, se bo pa razumela vsebina brez težav.

Mene, recimo, mnogo bolj motijo očitni strojni prevodi, ki jih nimajo bistvenih napak, le vidi se, da jih ni nihče pismen še enkrat prebral, in naredil nekaj reda v besedilu, primer so navodila za uporaboi azijskih avtomobilov. Očitno je plačati lektorja, ki bo v enem dnevu predelal 300 strani navodil za avto že predrago. Avti so (v primerjavi s pomarančami) izjemno drage stvari, pa kupec ni vreden niti kvalitetnih navodil? Klinc gleda takšne uvoznike!

Druga stvar, ki mi pade v oči, so pa težave z lektorji v leposlovju ali pa čisto resni poljudni zgodovinski literaturi, kjer tekst nekdo 95% korektno prevede, očitno pa ni plačan (ali pa nima sposobnosti resno popravljati za sabo), da bi ga spravil na 100%. Založba pa ne premore denarja (ali pa človeka), ki bi določene termine poenotil, opozoril na kakšno nerodnost ali napako. Jebiga, kdo pa sploh še bere danes knjige. Kar je žalostno, ker spet, ceneje je kupiti original na Amazonu, ki nerodnosti ne bo imel.

Dam primer, da se bomo nasmejali? MK izda več sto strani dol prevod bukle o gulagih. In potem v njem bereš o tem, kako so v nekem taborišču garali ko živine, ker niso imeli nobenih avtov. Ne, niso avti, pač pa vagončki tovorne (ozkotirne) železnice (cars). Ali pa v Stalinovi biografiji bereš o radijskih žarnicah (bulbs), kar so seveda elektronke (po domače: lampe). Tukaj je prevajalcu zmanjkalo štrika, založbi pa modrosti, da bi plačala nekoga, ki bi zlektoriral (zredigiral?) tisti špeh.

Založbe so notorično slabi plačniki oziroma so kar neplačniki. Imaš primere, ki so bili na sodišču. Posledično je le peščica prevajalcev, ki sodeluje z njimi, dobrih. Za kake manjše pa itak prevajajo ljubitelji. Lektura? To moraš pa že imeti srečo. Saj je noben noče plačati. In potem so tukaj slabi pogoji dela, kratki roki ter nerazumljiva izvirna besedila in rezultat je na dlani. Toda to ni modus operandi vseh naročnikov. Nekateri se prekleto dobro zavedajo pomembnosti dobrega izvirnega besedila in prevoda.
No, pravi biseri s(m)o tudi bralci. Vsak, ki prebere 10 knjig v tujem jeziku, je prepričan, da je že mojster. Realnost je največkrat precej drugačna.
 
  • Všeč mi je
Reactions: trance0 in tony

erikson

Guru
25. avg 2007
22.583
6.323
113
Saj zdaj lahko za lektoriranje uporabljaš kar ChatGPT. Tudi zahtevnost besedila lahko prilagodi, odvisno pač kaj mu naročiš.

ChatGPT zgornji zapis predlaga takole:

Sedaj lahko za lektoriranje uporabljaš kar ChatGPT. Prav tako ti lahko prilagodi zahtevnost besedila, odvisno od tega, kaj mu naročiš.

Popravek z bolj strokovnim tonom: Trenutno lahko za urejanje in lektoriranje besedil uporabite orodje ChatGPT. Orodje omogoča prilagoditev zahtevnosti besedila glede na vaše specifične potrebe in navodila.

Popravek v otroškem slogu: Zdaj lahko za popravljanje besedil uporabiš prijatelja, imenovanega ChatGPT. On ti lahko naredi besedilo bolj preprosto ali težko, odvisno od tega, kaj mu poveš.

V Kreslinovem slogu: Lej, zdaj za popravilo besedil lahko uporabiš prav posebno zadevo, po imenu ChatGPT. Zna ti pesem spremeniti, narediti bolj enostavno ali težko, odvisno pač kaj mu zašepetaš.

V slogu stand-up komika: Ej, ste že slišali za to novo čudo tehnologije, ChatGPT? No, pa kaj še! Ta mali pomočnik vam lahko lektorira besedila. In veš kaj je najboljše? Lahko ti prilagodi zahtevnost besedila - če si, recimo, v enem izmed tistih dni, ko se ti zdi, da si Einstein, ali pa če si bolj v fazi 'krompir ima kožo, jaz imam kožo, torej sem krompir'. Odvisno od tega, kaj mu zaupaš, seveda!