Disclaimer: mislim, da sem pri vpisu na faks na 2. željo napisal prevajalstvo...
Moj občutek je, da je že danes v tehničnih prevodih (npr. navodila za uporabo ali pa ves tekst spletnih štacun) za človeške prevajalce 80% manj dela kot samo 15 let tega. Preprosto je skoraj vse strojno prevedeno. Pismeni ljudje ob tem ali zavijajo z očmi ali pa gredo brat originalen (tj. seveda angleški) tekst. Po drugi strani pa je s tisto strojno revščino ogromna večina (polpismenih) potrošnikov še kar zadovoljna in ne jamrajo. Firme pa vidijo samo koliko so prišparale, in so vedno bolj navajene, da se prevode dela strojno. In ustvari se učinek povratne zanke, kjer količina strojnih prevodov zelo povprečne kvalitete le še narašča.
Sam v strojnih prevodih (seveda so slogovno slabi, ampak, hej, že dolgo je tako) sicer ne opažam bistvenih napak, težave vidim bolj v tem, da je že izvirni tekst pisal nekdo, ki je - bogami - nepismen. Potem to spustiš čez 5 prevajalnikov, na koncu pa dobiš ven nekaj, kar ni na ravni pismenega drugošolca. Preprosto moraš brati med vrsticami, ker vidiš, kaj je "pesnik" hotel povedati, samo zapisati ni znal. Če daš googlu prevesti kvalitetno napisan wiki članek, bo ven običajno prišlo nekaj kar ne bo nič slabše. Ne bo literarna mojstrovina, se bo pa razumela vsebina brez težav.
Mene, recimo, mnogo bolj motijo očitni strojni prevodi, ki jih nimajo bistvenih napak, le vidi se, da jih ni nihče pismen še enkrat prebral, in naredil nekaj reda v besedilu, primer so navodila za uporaboi azijskih avtomobilov. Očitno je plačati lektorja, ki bo v enem dnevu predelal 300 strani navodil za avto že predrago. Avti so (v primerjavi s pomarančami) izjemno drage stvari, pa kupec ni vreden niti kvalitetnih navodil? Klinc gleda takšne uvoznike!
Druga stvar, ki mi pade v oči, so pa težave z lektorji v leposlovju ali pa čisto resni poljudni zgodovinski literaturi, kjer tekst nekdo 95% korektno prevede, očitno pa ni plačan (ali pa nima sposobnosti resno popravljati za sabo), da bi ga spravil na 100%. Založba pa ne premore denarja (ali pa človeka), ki bi določene termine poenotil, opozoril na kakšno nerodnost ali napako. Jebiga, kdo pa sploh še bere danes knjige. Kar je žalostno, ker spet, ceneje je kupiti original na Amazonu, ki nerodnosti ne bo imel.
Dam primer, da se bomo nasmejali? MK izda več sto strani dol prevod bukle o gulagih. In potem v njem bereš o tem, kako so v nekem taborišču garali ko živine, ker niso imeli nobenih avtov. Ne, niso avti, pač pa vagončki tovorne (ozkotirne) železnice (cars). Ali pa v Stalinovi biografiji bereš o radijskih žarnicah (bulbs), kar so seveda elektronke (po domače: lampe). Tukaj je prevajalcu zmanjkalo štrika, založbi pa modrosti, da bi plačala nekoga, ki bi zlektoriral (zredigiral?) tisti špeh.