No, jaz lahko spisem svojo izkusnjo. V zacetku aprila me je kot kolesarja podrl avto. Izsilil mi je prednost tako, da je brez se ustavit prisel iz stranske na glavno cesto in seveda celno trcil vame. Avtomobil sem opazil, vendar enostavno nisem imel kaj narest, ne bremzanje, ne pritiskanje na pedale ne bi nic pomagalo. Kar sem naredil je bilo, da sem pred trkom dvignil desno nogo s pedalom vred. Zadnje kar sem videl je bil znak Hyundai
Zbilo me je cez avto, zrusil sem se po cesti in po cca 5-10 metrskem drsanju po cesti obsedel/oblezal na voznem pasu v smeri prometa. Naj povem, da me je takrat bilo najbolj strah pogledat nazaj, saj nisem vedel, ali bo za menoj pripeljal kaksen avto in me podrl. Poleg vseh udarnin in zlomov roke, prstov in zdrobljenega clenka desnega palca sem ga se dobro odnesel. Sele kasneje, ko so mi prijatelji govorili, kako srecen sem bil, da sem prezivel sem se zavedel, da ce bi malce drugace pristal na cesti, verjetno sedaj tukaj ne bi opisoval svojega spomina.
Imel sem sreco. Voznik se je ustavil in mi pomagal, peljal me je na urgenco in bil tam ves cas. Cetudi se mi ne zdi, da ima kot student veliko denarja (vozil se je s Hyundai letnikom cca 1998), ni zbezal. In za to sem mu res hvalezen. Sam si tam ne bi pomagal oziroma zelo tezko.
Sledili so meseci operacij, fizioterapije in bolecin.
Od septembra sem uradno "fit". Sicer bodo posledice vidne za vedno, palec ni vec to, kar je bil, tudi kazalec desne roke ne. Sem pa vesel, da sem prezivel in da sem imel sreco, da me je zbil vsaj nekdo, ki ni zbezal.
Zakaj ljudje zbezijo s kraja dogodka? Verjetno jih poprime strah pred posledicami, strah pred tistim, kar so storili...panika ... nekateri pa to naredijo cisto preracunljivo.
Od sredine julija sem tudi ponovno sedel na kolo. Vendar sem s cestnim kolesom od takrat prekolesaril mogoce le 20 kilometrov. Strah me je. In verjetno me bo se dolgo. Zaenkrat kolesarim z gorcem .. previdno, pocasi, brez lovljenja sekund, stotink....
Tistim, ki zbezijo s kraja nesrece bi moral avtomaticno slediti vsaj 2 letni zapor brez moznosti pritozbe in dolgo obdobje del za skupno dobro. Potem bi verjetno pobegov bilo manj, pa tudi prezivelih v nesrecah bi bilo vec.
Malo v razmislek.
