Po faksu

še vedno živim v študentskem stanovanju, čakam na redno zaposlitev potem pa se takoj odselim nekam na svoje, pa čimprej še lubco vzmame seboj.
dost mam tega življenja, se mi že kr mal rola:S

sicer sem iz lj, ampak mam vseeno tako srečo, da so se kar starci preselil v drug flet

Po faxu sem se preselila domov, ker sem tu dobila službo... sicer sem se trudila dobiti službo v Ljubljani in si govorila, da domov pa nikoli ne bom šla, a to je že zgodba o zarečenem kruhu (ki sem ga mimogrede že veliko pojedla).

Še vedno sem doma, imam pa svoj vhod v hišo in svoje prostore...

Bom, kar doma ostal pa četudi bom star že 40 let, poznam veliko ljudi, ki so pri svojih 40-50 letih še vedno pod istostreho, skrat pa delajo novo hišo (tik pred dokončanjem).
Ne vem, kaj je to kaj tekage, da ostaneš doma, dobr, včasih se tud, kaj skregamo, ampak se htro spet ujamemo
Življenje na svojem je čudovito, si sam svoj gospodar, ampak ob takih cenah nepremičnin nima kaj pri dobrih 20 letid delat na svojem, da bom pa 500 evrov na mesec dajal za eno kurnk v Ljubljan se pa pošteno mote, imamo doma dost prostora, čaka me obnova ene sobe, imamo pa jih 6 sob (5*5), imam naravo tik pred vrati, mir, mi smo na koncu vasi, kjer je se vse konča, elektrika, telefon, ni ceste naprej, je pa gozdna, ki pa še s traktorjem ni prevozna. Se pač iz 750m spusti na 500m nadmorske, klanec.....
ko grem v naravo poslušam svoje šumenje v ušesih, taka tišina je, nobenga avta, neobenga hrupa, včasih pa me ej celo strah spat v tišini, že več let sigurno 8 let imam 24 ur na dan prižgan radio.

o Presneto, men tudi šumi v ušesih zdej, ko sem prebral ta post

NOT!

Morda še kako leto doma, potem pa na svoje. Ga ni čez iti na svoje, pa to res na svoje, ne da si delaš neko sobo na podstrešju enega od staršev ali prizidek, je neka rešitev ker pač nisi več v eni sobici, ampak na svojem pa nikdar nisi. Vedno nekdo lahko še teži, pa tašča kar v copatih pride, not good Pa različne generacije ne gredo skupaj, meni se tako zdi. Preveč različni stili življenja.