Jeza in cinizem
Grega Repovž
Marcel Štefančič, jr., ima tudi tokrat prav: verjetno je res kriv covid. V članku »5 let po covidu«, ki ga objavljamo v tokratni Mladini – to besedilo je tako pomembno, da bi ga v resnici morali nekaj mesecev objavljati vsak teden, enakega – namreč ugotavlja, da ves čas pozabljamo, da se nam je zgodil covid.
»Covid bi moral uveljaviti znanstvenike, epidemiologe, virologe, zdravnike, a je opolnomočil prav populiste, politične šarlatane, demagoge – ustvaril je nezadovoljstvo, s katerim se hranijo in s katerim polarizirajo jezno nacijo,« pravi Štefančič. A to še ni vse: »Vrnili smo se v normalnost, a te jebene pandemije ne bo nikoli konec. Pet let po izbruhu covidne pandemije živimo v grotesknem, katastrofalnem, distopičnem svetu.« Veselje je zamenjala jeza, evforijo pa je zamenjal cinizem.
A nikar ne kažimo zdaj na tiste druge – ta covid je namreč vplival na vse, vsi smo tam, kamor kaže Štefančič. In zadnje tedne se to kaže na vseh ravneh družbe. Zadeve resnično postajajo malce mejne. Naj to pokažemo kar s primerom božičnice. Zakaj božičnica? Ne gre za volitve. Evropska ekonomija in z njo slovenska stagnirata. V krizi je zlasti Nemčija, znotraj nje avtomobilska industrija, na katero je Slovenija precej vezana. Se spomnimo zadnje finančne krize? Janševa vlada je takrat (med letoma 2006 in 2008) zavozila, saj je spodbudila privatizacijo podjetij, s tem so bile izčrpane vse javnofinančne rezerve, banke pa so se potopile prav zaradi kreditov za te privatizacije. Zato je Slovenija tako nasrkala. A nato je prišla Pahorjeva vlada – in vse njene poskuse, da bi reševala banke in s tem gospodarstvo, so ekonomisti razglasili za nore, nevarne. »Varčevati!« so kričali vsi. In zato je ne nazadnje tudi padla Pahorjeva vlada. Nasledila jo je nova Janševa vlada. In kaj je naredil Janša? Poslušal jih je. Dobesedno ustavil je vso državo. Sledili sta sekanje investicij in znižanje pokojnin, plač, socialnih dohodkov. Posledice Janše in njegovega besnečega ministra za finance Janeza Šuštaršiča so bile dobesedno pošastne. Slovenija se je znašla na robu bankrota, potrošnja je upadla, vsi smo zmrznili v grozi, proizvodnja se je ustavila, prodaja tudi. Naslednja vlada Alenke Bratušek je morala nase vzeti najhujšo razprodajo državne srebrnine – pri čemer sta jo zakuhala prav Janša in Šuštaršič. In tisti ekonomisti, ki so kričali, da je prva naloga vlade zmanjševati zadolževanje – pri čemer je imela Slovenija takrat še vedno eno najnižjih zadolženosti. Noro, absurdno, zunaj pameti. Cena je bila pošastna.
Vse to smo navedli z razlogom. Zaradi božičnice. Kaj pa ima s tem božičnica? Zelo veliko. Seveda lahko kritiziramo premiera Roberta Goloba in tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča – zmečemo jima lahko v glavo vse zmerljivke. A poglejmo raje, kaj v resnici počneta, zakaj sta sploh prišla na idejo božičnice. Zato, ker je treba v kriznih časih poganjati in vzdrževati potrošnjo. Je treba res opozoriti, da je tako Evropa brez resnih pretresov preživela pandemijo? Da je namreč evropska komisija v države (da, Ursula von der Leyen) poslala milijarde evrov nepovratnih sredstev in kreditov, da ne bi države obstale. Ker se je izkazalo varčevanje v krizah za uničujoče. In prav to počneta Golob in Boštjančič zdaj. Povečujeta porabo in investicije države, vzdržujeta rast in potrošnjo, da gospodarska rast ne doživi padca, predvsem pa povečujeta porabo prebivalstva. In da: to počneta z zadolževanjem. Slovenija ima dostop do najcenejših posojil, ta pa so neprimerno cenejša od gospodarske stagnacije. Delujeta torej popolnoma pravilno. Da, ključ je potrošnja prebivalstva – zato božičnica. Ker je pomembno, da ostane v tem trenutku Slovenija na pozitivni strani rasti, ob pomanjkanju tujih investicij in pešajočem izvozu (ki sta posledica evropskega zastoja) jo vzdržujeta z državnim investiranjem in krepitvijo finančne moči prebivalstva.
Vse to so nauki zadnje finančne krize – a zakaj se zdaj vsi delajo, da ne vedo, za kaj gre in zakaj je to pomembno? Mar ni noro, da se oglašajo gospodarska združenja, čeprav gre za denar, ki je dejansko – prek prebivalstva – namenjen gospodarstvu?
Navedli smo zgolj božičnico. Namesto božičnice bi lahko napisali dolgotrajna oskrba. Saj vemo, da je to prvi novi socialni sistem, da novega socialnega sistema v teh državi nismo uvajali že od 60. let prejšnjega stoletja, torej časa Jugoslavije. Se zatika? Seveda se. Saj vendar ne gre za menjavo žarnice. Lahko bi namesto božičnice napisali tudi pokojninska reforma. Tako uravnotežene in modre pokojninske reforme v tem trenutku ni zmožna pripraviti niti ena evropska vlada, predvsem pa ne tako skrbne do socialno šibkejših. Zakaj nihče ne posluša direktorja pokojninskega zavoda – ampak besedo dobivajo neki šarlatani? In da, lahko bi namesto božičnice napisali ceste. Ta vlada je končno začela graditi tretji pas avtoceste in kaj se zgodi – cela država nori zaradi zastojev. Se da narediti nov pas avtoceste drugače?
Marcel Štefančič, jr., ima prav. Verjetno je res kriv covid.
Se pridružujem zapisanemu.
