Planet Golob

Uporabnik BuDi je napisal:

"Na obzorju so temni oblaki; grozi ujma, najhujša po drugi svetovni vojni. Nanjo moramo biti pripravljeni kot še nikoli doslej. A prebrodimo jo lahko samo skupaj. Slovenija mora lajšati življenje revnim, nemočnim, izključenim; država skrbi, da nam je boljše." "Poglejmo najprej sebe in se ozrimo okoli sebe: kdo med nami je, recimo, za izobraževanje v Sloveniji plačeval visoke šolnine? Res je, na prenekateri zdravstveni poseg je treba dolgo čakati. Predolgo. Toda ali moramo zato, da si ga privoščimo, jemati dolgoročne posojila? Ne, zato ker plačujemo davke." "Odrekanje delu bogastva za blaginjo družbe ni komunistična retorika, kot bi morda kdo rekel, ampak je naložba v kakovost in varnost," "Vsi skupaj se moramo na vseh področjih, od vsakdanjih opravil naprej, naučiti živeti z manj" je izjavila Nataša Pirc Musar.

Klikni za razširitev

Evo, lepo pošteno povedano, brez okolišanja.
Golob je tudi povedal, da imamo preveč in da bo davke nabil.
Mislim jaz resno ne vem več, če so ljudje dobesedno butalci ali jim enostavno dol visi, da se take svinje voli.

Jaz bom premoženje na psa prepisal, potem pa krulil skupaj s temi svinjami, da se je treba odreči nečemu.

Sem že napisal: mafija je ugrabila državo.

Uporabnik johan_blond je napisal:

Alex, rabim nasvet.

Sem napisal že kar nekaj mesecev nazaj, da smo na 25 % zdravstvene oskrbe, 1 od 4 je imel zdravnika, vmes smo se izboljšali na 3 od 4 (75 %). Sicer bi naivno pričakoval, da imajo vsi v socialni in svobodni državi zdravnika, ampak realnost pravi drugače.

Trenutno rabi otrok alergologa, primarne izbira (npr. pediatričan klinika) imajo čakalne dobe merjene v letih, končno smo dobili v eni ambulanti okvirni termin (januar 2026). Hip hip hura, čakamo samo mesece, ne pa leta . A vidiš, kako lahko razveselš človeka.

Rečem bom vseeno poklical in preveril, če je že točen termin (po možnosti kaj prej), pa se oglasi avtomatski odzivnik, da je ambulanta zaradi prekinitve delovne pogdbe z MZ prenehala delovati s 1.8. 2026.. Dva meseca čakanja sta izpuhtela v zrak, smo na nuli, pa še to po naključju, ker nismo dobili nobenega obvestila.

Kako kaj to področje napreduje? Zadnja vrstica vašega pamfleta navajna ranvno to . Res me zanima?

PS: Ali si na ti z gospodično Gaber, bom mogoče dobil kkašen alternativni zdravniški nasvet (mogoče vikend bivanje na morju, pri COVIDU je baje zelo pomagalo, je karkoli v redu ali mora bit prav Karigador?)

Klikni za razširitev

Glede zdravnikov, lahko kdo tole statistiko ovrže, oziroma da boljši vir?

se je oglasila danes neka Srebrna nit okrog glavarine osebnih zdravnikov, boste videli zdaj pogrom.
Če je verjet tabeli se je število zdravnikov povečalo, nekje je še treba dobit podatek koliko se je glavarina zmanjšala...

Nič ne pomaga kup zdravnikov, če ZZZS ne plača...

Uporabnik Daniel je napisal:

Nič ne pomaga kup zdravnikov, če ZZZS ne plača...

Klikni za razširitev

niso problem zdravniki, ampak organizacija v zdravstvu beri vodstvo skupaj z politiko oz. ministrstvom

glavni krivec za čakalne dobe in nefunkcionalno zdravstvo je ZZZS. Zato npr. popoldan operacijske lai podobne specialistične obravnave s ene izvajajo, ker ZZZS npr. plača največ (npr. 4 ) posege dnevno. In tako draga oprema ostaja neizkoriščena, no, nekaj jo pokoristijo zasebniki.

Edini zanesljivi vir za stevilo akrivnih zdravnikov je zdravniska zbornica slovenije. Clanstvo je obvezno. Brez aktivnwga opravljanja poklica se licenca ne podaljsa.

Recimo tabela 2000-2022:

Trend koliko je bilo aktivnih v javni mrezi leta 2000 in koliko danes ni cisto enak z narascanjem trenda aktivnih zdravnikov. Ce je zbornica kje objavila se razmerja med starostjo tistih v javni mrezi in izven nje, bo se bolj zanimivo. Kar nekaj jih pa najdes tudi v stolpcu javne zdravstvene mreze ali zaposlenih v JS, ker je to prva sluzba mozna. Kljub licenci ne smes delati sam na svojem se najmanj 3 leta. Medtem ko je stevilo zdravnikov za prmej, se sporocanje delovnega mesta sicer spodbuja za namen statistike, ni pa porocanje nujno. Tak da marsikateri, ki je iz JS ze zdavnaj odsel, je se vedno beležen v tej statistiki. Nazaj se ne vrne nobeden, tiste ki se placujejo po pogodbi taki ali drugačni, kot se jih bo zdaj in bo treba pokompenzirat manjko, ker s.p. ni vec mogoc, pa ni zajet na placilkah in bo bistveno drazji. Ne se farbat, da je bioo tole karkoli v dobro pacientov, edini izkupiček bo prelaganje denarja iz zdravstvene blagajne (delodajalec) v splosno malho (drugi davki in prispevki), ki bo poniknil bogvekam.

To je vojna, je eden rekel. Res je in ve se, kdo v vsaki vojni najbolj nasrka.

Kakorkoli, kdor isce te številke, so najbolj merodajne od ZZSja, kadar so vam, pa kadar vam niso vsec

Uporabnik Jabe je napisal:

Edini zanesljivi vir za stevilo akrivnih zdravnikov je zdravniska zbornica slovenije. Clanstvo je obvezno. Brez aktivnwga opravljanja poklica se licenca ne podaljsa.

Recimo tabela 2000-2022:

https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&opi=89978449&url=https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/statistika-in-analize/%25C4%258Dlanstvo-2001-2022.pdf%3Fsfvrsn%3D703a3936_2&ved=2ahUKEwjHyu_C96iPAxU8hv0HHUFkAicQFnoECCYQAQ&usg=AOvVaw3UStaY-iPiHIFiUX2Tjc4Q

Trend koliko je bilo aktivnih v javni mrezi leta 2000 in koliko danes ni cisto enak z narascanjem trenda aktivnih zdravnikov. Ce je zbornica kje objavila se razmerja med starostjo tistih v javni mrezi in izven nje, bo se bolj zanimivo. Kar nekaj jih pa najdes tudi v stolpcu javne zdravstvene mreze ali zaposlenih v JS, ker je to prva sluzba mozna. Kljub licenci ne smes delati sam na svojem se najmanj 3 leta. Medtem ko je stevilo zdravnikov za prmej, se sporocanje delovnega mesta sicer spodbuja za namen statistike, ni pa porocanje nujno. Tak da marsikateri, ki je iz JS ze zdavnaj odsel, je se vedno beležen v tej statistiki. Nazaj se ne vrne nobeden, tiste ki se placujejo po pogodbi taki ali drugačni, kot se jih bo zdaj in bo treba pokompenzirat manjko, ker s.p. ni vec mogoc, pa ni zajet na placilkah in bo bistveno drazji. Ne se farbat, da je bioo tole karkoli v dobro pacientov, edini izkupiček bo prelaganje denarja iz zdravstvene blagajne (delodajalec) v splosno malho (drugi davki in prispevki), ki bo poniknil bogvekam.

To je vojna, je eden rekel. Res je in ve se, kdo v vsaki vojni najbolj nasrka.

Kakorkoli, kdor isce te številke, so najbolj merodajne od ZZSja, kadar so vam, pa kadar vam niso vsec

Klikni za razširitev

Moja tabela naj bi bila iz prav tam

Od leta 2019 velja, 1.850 glavarinskih količnikov, kar je približno 1.500 pacientov. Lahko jih zavračajo, ko imajo 1.995 glavarinskih količnikov.
Pred tem je bilo slovensko povprečje 2.406 glavarinskih količnikov na družinskega zdravnika.

S kvantiteto ne boš dobil kvalitete. Niti zadovoljstva, tako pacientov kot zaposlenih.

Vsaka tabela iz ZZS je točna, ko pridemo do aktivnih zdravnikov. Ker je ZZS ustanova, ki podeljuje licence, ki so od tega odvisne, članstvo je obvezno in ima natančno evidenco. ZZS pa ni treba poročati, kje zdravnik dela. Kot rečeno, se spodbuja za namen statistike, zdravnika pozovejo, ce zaznajo da je najbrz prislo do sprememb, ampak nobeden roke ne zvija, ce ni odziva. Relevantno je to malo bolj samo ob volitvah, drugace je za statistiko.
Podatke, ki jih ZZS da ven, so tocni, kolikor tocne imajo sami, interpretacijo prepuščajo drugim.

Glavarina količniki pa niso stvar ZZS, ampak ZZZSja in se to samo v delu, ki se tice zdravnikov, ki so v nekem pogodbenem razmerju z ZZZS. Glavarinski kolicniki ne odrazajo direktno stevila pacientov. Se manj stevila družinskih zdravnikov. Niti ne vem, ce se kdo razen druzisnkih zdravnikov pozna to formo. Drugi ne delajo po nikakrsni glavarini. Interpretacija pa, kot si jo nekdo zeli. Iz danega podatka, ki si ga dal, prav nic ne zvemo. Sama opredeljenost ne pomeni zdravstvene oskrbe. Drugace povedano, odlociti se je treba ali 1850 kolikor toliko dostopa do zdravnika, pa 600 ne ali 2450 vsi na pol, ali pa ko ugotovis, da je druzinskih zdravnikov vedno manj, reces: vzeti je treba povprecje vseh. Noben prakticnega dostopa do zdravnika nima, na papirju pa vsi. Od tod tudi 2400 kolicnikov v preteklosti. Ce karikiram - ostaneta zgolj 2 druzinca za 2mio ljudi v javni zdravstveni mreži. Pa jih je lahko 3x toliko vse skupaj, kot pred 10 leti. Ampak ostali so ti preko javnega zdravstvenega sistema nedosegljivi. Tisti, ki jih ima 999.999 opredeljenih, mora še opredeljevati... Tako se je v preteklosti "resevalo" ta problem, ampak ce se gremo neko zdravstveno oskrbo na primarni ravni to resitev ni, za politicne tocke nabirat pa vsekakor. Torej je resitev za populistično politiko, za zdravstveni sektor in njega paciente pa niti ne... Rezultate takih in drugacnih dolgorocnih politik vedno bolj očitni, pa se lahko 100x prst kaze na zdravstveno osebje, pa ne bo nic bolje, ce se problema ne bo zacelo reševat, ampak samo s prstom kaze. Ena izmed resitev seveda, ko javno odpove, je privat, ker drugace so brez. Naredilo se je lep poligon, da prosperirajo zavarovalnice, ki imajo dovolj kapitala in tudi znanja, da tole speljejo. Spet, ce verjames, v dobro pacienta...

Dobro, tam sem jaz interpetirala tabelo 2000-22. Trend je v vedno vecjem stevilu zdravnikov, se toliko bolj pa, da ne delajo v JZM in vedno vec je upokojencev, ki delajo po pogodbi.

"da je druzinskih zdravnikov vedno manj" - v tabeli tega ni zaslediti
"Največ dodatnih zaposlenih je v družinski medicini. Število splošnih zdravnikov, članov zbornice, se je letos povečalo za 54. Po novem jih je tako že 1.422, torej 200 več kot leta 2019. Od tega jih je: 1.050 zaposlenih v zdravstvenih domovih in 339 pri koncesionarjih"

"S kvantiteto ne boš dobil kvalitete. " - Fides se bori za kvaliteto ali :
"Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov je še septembra 2022 znašala 3.867 evrov. Oktobra 2023 je bila 4.834 evrov, aprila letos pa že kar 5.487 evrov, torej je bila višja za dobrih 40 odstotkov."

Uporabnik ferdo je napisal:

"da je druzinskih zdravnikov vedno manj" - v tabeli tega ni zaslediti
"Največ dodatnih zaposlenih je v družinski medicini. Število splošnih zdravnikov, članov zbornice, se je letos povečalo za 54. Po novem jih je tako že 1.422, torej 200 več kot leta 2019. Od tega jih je: 1.050 zaposlenih v zdravstvenih domovih in 339 pri koncesionarjih"

Klikni za razširitev

Se enkrat - aktivni clani zbornice ni enako 1 program pri ZZZSju!

Kot drugo, govoris o starih glavarinskih količnikih, ki niso predstavljali celotnega dohodka, temvec kot nek pavsal v dolocenem delezu. Prej je bilo 50:50, ce se ne motim. Po novem so prevetrili, da se racuna kolicnike drugace. Tako da za demagoge - niti jih ni vec 1800 pa nekaj, ampak cca 1350 (ki pa pomenijo vec pacientov kot 1800 po starem) in delež tega pavsala ja vecji - 70%. Za storitve pa 30%. S tem se spodbuja isto kot prej - dalec smo uspeli priti - ljudje na papirju (spet lahko) imajo dohtarja, v resnici pa ne morejo do njega. Ker se spodbuja, da se manj dela in vec opredeljuje, pa ze osnovna cifra je previsoka, da bi lahko imeli opredeljeni zdravstveno oskrbo kot se za gre. Ce ni, se vojska ne vzame. Pa čeprav si vojno napovedal.

Najboljs da je opredeljevanje 100%, storitve pa nic, pa bomo imeli vsi dohtarja. Na kartici napisanega, kaj vec pa ne...

Pameten…ko si bo moral pa novega druzinskega zdravnika najt ker bo sedanji sel drugam al pa v penzijo bo pa jok in stok. Ampak za srat po folku so pa tabelce fajn. Aja pa se place so jim dvignili….barabe, mar bi delali za enako placo kot voznik avtobusa!

Uporabnik Svobodnjak je napisal:

Lahko ugotovimo, da se še nobena vlada doslej ni lotila tako celovite in obsežne prenove sistemov, ki so pomembni za delovanje države, kot aktualna vlada.
Vse druge so prelagale ali pa se sploh niso lotile, ker so se nekatere vladne stranke ukvarjale z vsem drugim, samo z tistim ne, s čimur bi se morale, če so že prevzele vlado.

Klikni za razširitev

Mislim, da še nobena vlada doslej ni imela slovničnih napak na temeljnih kamnih.

Je pa sicer smisel prenov sistemov, da gredo stvari na bolje, za vse državljane. Za dosedanje "dosežke" trenutne vlade to težko rečeš.

Uporabnik ferdo je napisal:

"da je druzinskih zdravnikov vedno manj" - v tabeli tega ni zaslediti
"Največ dodatnih zaposlenih je v družinski medicini. Število splošnih zdravnikov, članov zbornice, se je letos povečalo za 54. Po novem jih je tako že 1.422, torej 200 več kot leta 2019. Od tega jih je: 1.050 zaposlenih v zdravstvenih domovih in 339 pri koncesionarjih"

Klikni za razširitev

To tabelo sem mislim da v Financah videl.
Poleg te je tam še ena razpredelnica, in sicer povečanje števila zdravnikov v državnih in zasebnih ustanovah. In (procentualno) je veliko večje povečanje pri zasebnikih.

In druga stvar: 1 ni enako 1. En zdravnik ne pomeni enega ZZZS programa.
Zadnji podatki 1.8.2025: 1099 družinskih zdravnikov v ZZZS seznamu, ki imajo skupaj 974 ambulante. Dosti jih dela 80% ali tudi manj časa za ZZZS.

In še tretje: baby boom generacija zdravnikov v teh letih odhaja v pokoj. Številčno daleč "najmočnejše" generacije. Poglej si statistiko na strani 25:

A ja, tega PDFja od letos ni več na zgornjem naslovu, zato boš moral uporabiti way back machine:

Saj veš, transparenstnost, pa to. Pa skrivanje dokumentov. Pa GS.

Svobodnjak, kdo je odgovoren za 12% krčenje stanovanjske gradnje? Kako to, da pada število zaposlenih (junija je bilo 942,9 tisoč delovno aktivnih oseb)?

V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.

»Pogled na prvo oceno gospodarskih gibanj v drugem četrtletju v Sloveniji bi nas lahko na prvi pogled navdahnila z optimizmom, saj je bila navsezadnje četrtletna gospodarska rast 0,7-odstotna, kar nas postavlja na 3. mesto med 19. državami, ki so oceno o gospodarski dinamiki že razkrile (za osem držav podatki na Eurostatu še niso na voljo) ter nad dinamiko v EU-27 (0,2 %). A nas ti podatki lahko hitro zavedejo. Že drugo zaporedno četrtletje je bila namreč gospodarska dinamika v Sloveniji nižja od povprečnih pričakovanj analitikov, ki sodelujejo pri raziskavi Focus Economics,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »V prvi polovici letošnjega leta smo glede na enako obdobje lani priča stagnaciji slovenskega gospodarstva. Tudi ob upoštevanju bolj optimističnih gospodarskih gibanj v drugem polletju bo povprečna letna gospodarsko rast blizu 1 %, kar je precej manj od povprečne desetletne rasti (2,9 %). S tem bo tudi nižja kot v EU-27,« dodaja. Najbolj šibek del slovenskega BDP so predstavljale nižje investicije v osnovna sredstva (-3 %) in padec izvoza blaga (-0,8 %), ki odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 %) kot tudi veliko krčenje stanovanjske gradnje (-12 %).

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 % (21. mesto med 27. državami), medtem ko je na nivoju EU27 porasla za 1,1 %. »K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,« razlaga Ivanc.

Struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih za 5.800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in za 2.300 več v javnem sektorju. Skupaj pa je bilo nižje v povprečju za 3.500.