Planet Golob

erikson

Guru
25. avg 2007
22.934
6.681
113

V oktobrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Delo opravila Mediana, je znatno padla podpora vladi in Gibanju Svoboda. Delo vlade je namreč pozitivno ocenilo 22 odstotkov vprašanih, negativno pa 42,1 odstotka. Med strankami je s 23-odstotno podporo na prvem mestu SDS, drugouvrščeno Svobodo pa bi izbralo 18,8 odstotka anketirancev.
 
  • Všeč mi je
Reactions: koliko

erikson

Guru
25. avg 2007
22.934
6.681
113
Nekdanji minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan se ne strinja, ker ga je Golob žrtvoval in obtožil za krivca za počasno pomoč poplavljencem.


S tem je zavrnil pojasnila predsednika vlade Roberta Goloba, ki je zaupanje v Brežana izgubil prav zaradi prepočasnih postopkov glede izplačil po poplavah. “To ministrstvo je postalo ozko grlo, ni bilo dovolj odzivno, številne pripombe so prihajale tudi z drugih resorjev,” je prejšnji teden pojasnil Golob.

Brežan je sicer danes vnovič obžaloval, da v času priprave zakona o obnovi vladni resorji ne sodelujejo še bolj intenzivno in ne iščejo rešitev na prizadetih območjih. “Veliko mi pomenijo glasovi s terena, ki so povedali, da delamo dobro,” je poudaril. Brežan sicer verjame, kot je dejal, da se bo za njegovega naslednika našlo nekoga, ki bo ustrezal kriterijem predsednika vlade in DZ ter da bo kos prihajajočim izzivom.
 
  • Všeč mi je
Reactions: koliko

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Situacija je zgleda resna, klojevci so ze v pogonu
Močen padec podpore Golobu in Svobodi..
Zdaj bodo murgeljski mediji z vso paro morali spet začet kozlat po SDS, Janši itd... Kakšna Trenta bo spet, al pa klinika v Avstraliji, al pa Janšev 15 let star Volvo itd....
Pa Šetinka bo s preizkavo kopala po SDS reklami na NOVA 24 tv...morjo začet
 

sad

Guru
24. avg 2007
21.440
10.120
113
Golobu so poplave prišle kot naročene, saj je podpora že prej strmoglavila, ko se je izkazalo, kakšni nesposobneži so, saj niso praktično nobene reforme uredili. Poplave so mu dvignile podporo, čeprav je politika pri tem imela praktično nič. Razen ocene škode, ki je iz uro v uro naraščala za par 100 mio EUR. To so obvladali. Če bi Svoboda dejansko dobro zapela in oddelala pomoč, itd. bi se verjetno celo rešili. Ko so pa še največji butli videli, da niso sposobni niti tega urediti in ne samo to, da v bistvu samo sebi grabijo denar, itd., se je pa očitno začel začetek konca.
Čakamo novega, novega, novega, novega rešitelja. Upam samo, da bo ta imel malo manj drastične cilje (veganstvo, vsi na fotovoltaiko) in pa, da Golob odleti čimprej, ker to kar dela ta vlada, nas bo zaje... za desetletje ali še več.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Golobu so poplave prišle kot naročene, saj je podpora že prej strmoglavila, ko se je izkazalo, kakšni nesposobneži so, saj niso praktično nobene reforme uredili. Poplave so mu dvignile podporo, čeprav je politika pri tem imela praktično nič. Razen ocene škode, ki je iz uro v uro naraščala za par 100 mio EUR. To so obvladali. Če bi Svoboda dejansko dobro zapela in oddelala pomoč, itd. bi se verjetno celo rešili. Ko so pa še največji butli videli, da niso sposobni niti tega urediti in ne samo to, da v bistvu samo sebi grabijo denar, itd., se je pa očitno začel začetek konca.
Čakamo novega, novega, novega, novega rešitelja. Upam samo, da bo ta imel malo manj drastične cilje (veganstvo, vsi na fotovoltaiko) in pa, da Golob odleti čimprej, ker to kar dela ta vlada, nas bo zaje... za desetletje ali še več.
Golob ve da je oplel, zato je sodnikom in tožilcem orenk dvignil plače, da bodo po njegovem odletu, namesto njegovih balkanskih milijardnih GEN rabot, raje procesirali Janševo podrtijo v Trenti.
 

hogan

Fizikalc
10. okt 2011
357
97
43

Davki in laži: kaj so politiki obljubljali, delili, govorili in nam na koncu vzeli​

Kaj se je v zadnjem desetletju dogajalo z davki? Naredili smo pregled, kaj so ene vlade sprejele, druge brisale in nam navijale davčni primež.

1. DOHODNINA​



Plače in drugi dohodki iz dela so obdavčeni z dohodnino in prispevki. Vlada Roberta Goloba in njen finančni minister Klemen Boštjančič sta še marca letos obljubljala razbremenitev plač tudi s spremembami zakona o dohodnini, v resnici pa smo dobili dodatne obremenitve.

Obljubila sta:

  • Robert Golob 14. marca 2023 po vrhu koalicije na Brdu: "Vemo, da je danes Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu v svetu in po drugi strani med najmanj obdavčenimi po premoženju."
  • Klemen Boštjančič 14. marca 2023 po vrhu koalicije na Brdu v pogovoru za Odmeve na RTV SLO: "Z vidika posameznika lahko napovem, da velika večina posameznikov ne bo imela v denarnici nič manj, ampak več."



Konec marca je bilo jasno, da dohodninske reforme ne bo. Zdaj dobivamo še dodatne obremenitve, o njih pišemo v nadaljevanju. Kaj se je torej dogajalo z dohodnino v zadnjih letih?

  • Vlada Janeza Janše je leta 2021 uzakonila indeksacijo dohodninskih razredov z inflacijo, indeksirale bi se tudi olajšave, medtem ko bi splošna olajšava rasla še hitreje. Letos bi morala znašati 5.500 evrov na leto, prihodnje leto 6.500 in leta 2025 7.500 evrov na leto. Janševa vlada je tudi znižala najvišji dohodninski razred s 50 na 45 odstotkov.
  • Golobova vlada je omenjene spremembe takoj izbrisala: indeksacije dohodninskih razredov in olajšav prihodnje leto ne bo.
  • Tudi splošna olajšava ostaja enaka, pet tisoč evrov na leto, čeprav so pravniki že opozarjali, da je prenizka, morda celo ustavno sporna, ker ne pokriva nujnih življenjskih stroškov. O splošni olajšavi je pisal tudi davčni svetovalec in odvetnik Jernej Podlipnik v prispevku Zakaj je splošna dohodninska olajšava prenizka in o čem bi se morali zares pogovarjati?
  • Pravkar in pod Golobom smo dobili še 0,3-odstotni začasni solidarnostni davek, ki naj bi trajal dve leti.


Na Financah smo ob tem tudi izračunali, koliko bi bila višja plača, če bi obdržali Janšev zakon, oziroma koliko bo nižja zdaj, ko dobivamo še solidarnostni davek. In rezultat pod Golobom za vašo denarnico: 664 evrov neto na leto manj bo dobil Slovenec s povprečno plačo, 1.020 evrov neto na leto manj nekdo z dvakratnikom povprečne plače. Mimogrede, manj bodo zaradi novih davčnih gorjač zaslužili tudi tisti na minimalni plači.

Za primerjavo še to: v Avstriji dohodki do 11 tisoč evrov niso obdavčeni. Tudi na Hrvaškem imajo višjo splošno olajšavo kot pri nas, ta pa bo s prihodnjim letom še višja. Tudi sicer razbremenjujejo plače. Njihova najvišja možna dohodninska stopnja bo 35,4 odstotka, lokalnega davka na plače (prirez, ki ga mi sicer nimamo) ne bo več, splošna olajšava pa se letno dviguje z zdajšnjih 6.360 na 6.720 evrov.

2. PRISPEVKI​

Slovenci smo med državami OECD prvaki po višini prispevkov za socialno varnost. Ti pomenijo kar 17 odstotkov BDP (podatki so iz leta 2020). Za primerjavo: povprečje OECD je okoli devet odstotkov, pri Avstrijcih je znesek pod 15 odstotki, v Italiji pod 14.

Obremenitev naših plač je v primerjavi s povprečjem OECD za okoli deset odstotnih točk višja in je skoraj 45-odstotna. Gre za podatke o obdavčitvi osebe s povprečno plačo, brez otrok.

Zdaj bodo prispevki še višji.

  • 1. januarja 2024 se poslovimo od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in začnemo plačevati obvezni zdravstveni prispevek. Sprva bo ta znašal 35 evrov in bo veljal vse leto 2024, v letih pozneje pa se bo prispevek uskladil vsakega marca, in sicer glede na rast povprečne bruto plače v državi v minulem letu. Več lahko preberete na tej povezavi.
  • Višji bodo tudi prispevki za pokojnine. Možnosti sta sicer dve: ali izenačitev prispevkov delavca in delodajalca ob nespremenjeni skupni stopnji prispevka (torej delavec bi namesto 15,5 plačeval 12,175 odstotka, delodajalec pa bi namesto zdajšnjih 8,85 plačeval 12,175 odstotka) ali izenačitev na 13 odstotkov tako za delavca kot delodajalca ob višji skupni stopnji prispevka. Prvič bi spremembe občutili leta 2026.
  • Poleg tega bomo sredi leta 2025 dobili še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Za zaposlene, delodajalce in upokojence po odstotek od osnove, za samozaposlene in kmete pa po dva odstotka.

3. DAVEK NA DOBIČEK​



Če bi bilo tako, kot je leta 2012 predvidela Janševa vlada, bi danes imeli 15-odstotno osnovno stopnjo davka na dohodke pravnih oseb.

V skladu z aprila 2012 sprejeto novelo zakona se je davek od dohodkov pravnih oseb z letom 2013 znižal na 17 odstotkov. Dodatno bi se znižal tudi v prihodnjih dveh letih, dokler ne bo znašal 15 odstotkov. To je sprejela Janševa vlada, a se ni zgodilo.


Janševi nasledniki, to je vlada Alenke Bratušek, so namreč preprečili upadanje davka na dobiček. Ostal je pri 17 odstotkih. Pozneje se je pod vlado Mira Cerarja, ki je nasledila Bratuškovo, še dodatno zvišal v letu 2017, in sicer s 17 na 19 odstotkov.

Zdaj imamo torej 19-odstotni davek na dobiček, verjetno pa bomo pod Golobom končali s 23-odstotno obdavčitvijo dobičkov podjetij. Golob je namreč gospodarstvenikom povišanje že napovedal.

Načrt Golobove vlade je, da bi prihodnje leto stopnja davka od dobička zrasla za eno ali dve odstotni točki, torej na 20 oziroma 21 odstotkov, potem leta 2025 še za eno ali celo dve odstotni točki. Povišanje davka od dobička bi bilo začasno, trajalo naj bi štiri ali pet let, je po besedah predstavnika delodajalcev Marjana Trobiša finančni minister Boštjančič dejal gospodarstvenikom. Trobiš temu ne verjame: »Nisem še videl začasnega povišanja davka, ki bi ga potem vlada res vrnila na stare stopnje. Spomnimo samo na krizno povišanje DDV izpred desetih let.«

To pa še ni vse: podjetja in podjetniki bodo morali v letih 2024 in 2025 plačevati še dodatni 0,8-odstotni solidarnostni davek.

4. DAVEK NA DODANO VREDNOST​



Saj se še spominjate s 1. julijem 2013 uvedenega začasnega, dveletnega povišanja DDV z 20 na 22 odstotkov oziroma z 8,5 na 9,5 odstotka? Uvedla ga je Alenka Bratušek, vlada je trdila, da gre za začasen ukrep, vse do marca 2014. Takrat je postalo jasno: finančno ministrstvo Uroša Čuferja želi veljavni zvišani stopnji davka na dodano vrednost (9,5- in 22-odstotno) ohraniti tudi po letu 2015. Na finančnem ministrstvu so celo dejali, da vlada nikoli ni trdila, da je bil dvig DDV zgolj začasen ukrep.

Najbrž moramo biti hvaležni, da vlada Roberta Goloba ob drugih povečanjih davčnih obremenitev višjega DDV zdaj ne omenja. Ostajamo torej na DDV 22 odstotkov.

5. NAJEMNINE IN DRUGI DOHODKI IZ KAPITALA​

V času vlade Marjana Šarca, Šarec je zdaj minister za obrambo v Golobovi vladi, so se poleg davka na kapitalski dobiček, dividende in obresti zvišali tudi davki na najemnine, vse na 27,5 odstotka.

Po Šarcu je prišel Janša in poleg dohodnine znižal tudi davke na dohodke iz kapitala, predvsem na najemnine. Vse do Goloba – oziroma še lani – je bil davek na oddajanje nepremičnin 15-odstoten. Golob ga je zvišal na 25 odstotkov.

Poleg tega bodo dve leti s solidarnostnim prispevkom obdavčeni tudi najemnine, kapitalski dobički, obresti in dividende.

Opozorimo, da je sicer obračunavanje davka, splošna stopnja je pri dohodkih iz kapitala 25-odstotna, različno glede na to, za katero vrsto dohodka gre. Pri najemninah je osnova navadno 90 odstotkov prihodkov, pri kapitalskem dobičku se davčna stopnja znižuje na pet let imetništva (prvih pet let je 25-odstotna), pri dividendah je osnova celotni prihodek ...