Meni je pa šola kul. Ko jo sedaj spremljam kot starš, se mi zdi, da imajo učitelji generalno lepo službo. Če bi bil z današnjo pametjo še enkrat gimnazijec, bi verjetno resno razmišljal o študiju razrednega pouka.
Se je pa v času od mojega izobraževanja do danes sistem res precej spremenil. Če bi takrat odločbe obstajale, bi imel podaljšan čas pisanja verjetno odobren tudi sam. Ker tega ni bilo, so me v prvih letih doma toliko več ganjali, da sem svojo motnjo kompenziral z drilom in bil na koncu kljub temu brez težav odličen, prav tako pa mi danes v življenju ne predstavlja več nobene ovire. Vprašanje, kako bi bilo, če bi mi v prvem razredu rekli, da sem revček in da ne zmorem toliko kot ostali.
Mislim da danes od šole pričakujemo preveč. Sploh tisti straši, ki svojega življenja nimajo pod kontrolo in ki v šoli sami niso bili tako uspešni kot so si želeli biti. In ki bi otroku radi omogočili najboljše, žal pa ne vejo, da iPhone 16 pro max za otroka v osnovni šoli ni najboljše. In najboljše mogoče tudi ni to, da z odvetnico vztrajajo, da njihov otrok sodi v šolo z rednim programom, če so strokovni delavci ugotovili, da je ne zmore. Zakaj se s šolo v procesu niso pogovarjali o tem, kaj je za otroka dobro? Jaz sem tudi želel odlog pri otroku, ki je v šolo vstopil s 5 leti. Pa sem rekel, naj ga prej vseeno ocenijo. Njihov odgovor, da je otrok zrel za vstop v šolo mi ni bil všeč, ampak vseeno sem se s svetovalno službo pogovarjal in na koncu zaupal njihovi presoji. Sedaj vidim, da so imeli prav.
Se pravi če sami otroke razvajamo, jih zavijamo v vato, jim ne zaupamo, ne damo priložnosti da se dokažejo, kaj naj potem naredi šola?