Tole najbrž res ni debata za sem. Je politika (recimo) ampak Golob s tem pa res nima ni. Če že, dajva nadaljevat kje drugje?
Drugače pa:
Po moje ne bi bilo nobene težave, če bi ta pas ostal tak, kot je določen v EU. Če citiram članek iz RTV:
"evropska uredba dovoli kmetovanje tri metre od manjših vodotokov in pet metrov od večjih. Naš zakon je to povečal na pet metrov za manjše vodotoke in 15 metrov za večje vodotoke, in tako izgubljamo ogromno površin. Prav zanimivo, za te površine moramo plačevati davek, ne smemo pa jih obdelovati."
O kateri uredbi je tukaj govora? Uredba 2021215/EU za pogojenost določa najmanj tri metre. To pa zato, ker je bilo kar nekaj držav, ki so imele te pasove 1 meter ali celo manj. Kar je absurd in norčevanje. Če je govora o kakšni vodarski uredbi pa jih ne poznam, bi me pa zanimalo katera je. Mogoče pride prav. Se pa bojim, da je ta zapis zmešnjava dejstev in "dejstev" rezultat pa ne sodi nikamor (videl naknadno- intervju z Žvegličem; ja, malo je pomešal zadve, kar pa ni čudno, fant mora imeti veliko v glavi). Imajo pa take širine Avstrijci. Mogoče je to. Ampak o ni imajo v tem pasu tudi samo travo in mešanice. Od kar je bilo to socialnim partnerjem ene dvakrat povedano, čudežno Avstrijci niso več najboljši primer kako se rešuje zadeve.
Torej ugodilo se je zahtevam vodarjem, ki so brez raziskav zahtevali povečanje tega pasu na 15 metrov. Potem si pa naj vodarji te pasove lepo odkupijo in jih obdelujejo. Zahtevati neke pravice na privatni lastnini brez, da bi predložili kakršnekoli dokaze o škodljivosti in vplivu je precej pogumno, sploh glede na to, koliko debate je dvignilo. Verjamem, da je sicer čisto možno, da se je uporabljalo FFS ob osuševalnihi jarkih, ker so ti jarki pravzaprav povsod čisto do njiv,a so tudi večino leta popolnoma prazni in suhi. Za potoke pa ne vem, pri nas so pri potokih praktično povsod obračalni pasovi, ki sicer padejo v 3 metre a ne več v 5. Me res zanima kaj se bo iz tega izcimilo, ker tistih 15 metrov nanese kar precej x po 100 ha, ki jih je treba vzdrževati zato, ker se je pač nekdo na neki direkciji spomnil, da bi imel nadstandardno širino.
Mene fascinira tole zaganjanje v varovalne pasove. Omejitve v domači zakonodaji veljajo že 25 let (zakon o vodah). Nespremenjene. Nekaj manj v navzkrižni skladnosti, kjer je bi zakon povzet Ki je veljala za vse vlagatelje). Omejitve so prepoved gnojenja in FFS. Zdaj pa z resnim obrazom povej, da lahko pod takimi pogoji pridelaš pšenico. ali pa koruzo. S pogojenostjo se je za zagotovitev spoštovanja teh omejitev prepovedalo oranje. Od kar je v veljavi prepoved oranja, ste kmetje v luftu. Prej vas efektivno prpoved pridelave (brez gnojenja in FFS pač ni pridelave) ni motila, zdaj pa ko se dejnsko ne da pridelovati pa je to problem. Zaključek je jasen. Ga moram zapisati?
Zdaj, jasno je da do izpiranja gnojil in FFS prihaja. Po svetu je bilo naredjenih menda veliko študij. Nikoli jih nisem zahteval, ni moje področje. Menda obstajajo podatki, da do iztoka v vodotoke prihaja še po 300 metrih od vira onesnaženja. Samo toliko, da znamo biti tudi mi presenečeni nad znanostjo, ko nam ni v prid. In ja, varovanje okolja se dogaja tudi na privat zemljišču. Varovalnipasovi nanesejo precejkrat po 1000 ha (niso samo njive, skupaj s travniki in trajnimi nasadi).
A obstaja kje kakšno besedilo, kjer se da karkoli prebrati o tem predvidenem količniku 3,3 (na EU straneh)?
Najbrž, ne vem. Nisem iskal, ker ga ne potrebujem. Zate bi bila najbolj uporabna navodila za neposredna plačila za kakšno leto pred 2023, del ko govrio PEP (površine z ekološkim pomenom). Tam so razloženi dosevki s tem faktorjem. Ki jih ti očitno nisi uporabljal, če si sejal grah (rastlina, ki fiksira dušik, brez faktorja).
Če bo zadeva zakonsko urejena do konca marca bo najbrž še šlo, bom do takrat pač pustil pšenico kot praho in nato prilagodil kolobar z ustrezno drugo rastlino, recimo ogrščico ali inkarnatko, če bo dovolj vlage. Da bo zadeva za ziher, če bo ostalo pri 4% zahtevi. Imam še nekaj semena od lani. Če gre na 7% pa grem z grahom, tam, kjer bi morala biti praha pa gre gor koruza saj mi je letos malo manjka, za kar je lani poskrbela toča.
Zadeve bi morali urediti do začetka kampanje. Upam, da bo uspelo. Načeloma (če prav razumem zadeve) lahko pustiš pšenico do zrnja in naknadno poseješ dosevke (res da s faktorjem) do ustreznih površinah da zagotoviš izpolnjevanje zahteve. Temu je ta derogacija pravzaprav namenjena. Je pa definitvno prepozna za vas in za nas. Za ziher pa je tako kot si zapisal.
Da, zahteve zelene komponente so mi dobro poznane in to z grahom mi je super uspevalo brez uporabe FFS in gnojenja.
Štima. Potem ne rabiš faktorja - rastlina, ki veže dušik.
Tega o kombinaciji prahe in prezimnih dosevkov sicer ne razumem povsem dobro, sam sem na žita posejal inkarnatko s katero lani sicer nisem imel sreče, na silirano koruzo pa krmno ogrščico (ta je dobro zrasla so je pa del pobrale gosenice) a predvidevam, da tudi če za praho posejem inkarnatko ali krmno ogrščico ne bi smelo biti nekih težav. Prezimnih dosevkov nisem uveljavljal, ker moram itak imeti vse njive pod celoletnim zelenim pokrovom (VOD pa to), kar je včasih tudi svojevrsten izziv, če vreme ne sodeluje.
Kombinacije so mišljene zlaganje ukrepov na površine kjer so posebne zahteve za pogojenost. Ti se tega ne greš, ne potrebuješ. Edino VOD ne moreš uporabiti za praho. Oziroma lahko samo potem VOD ne bo plačan (se mi zdi, bi moral preveriti). ČE vreme ne sodeluje, imaš vedno na razpolago višj silo. Le dokazati jo moraš.
Če bi gledal tistih 7% in količnik 3,3 pride to tam okrog 7 ha posevka. Zdaj če se bo pod to lahko upoštevala tudi prezimna inkarnatka potem lahko grem tudi v to opcijo ampak najbolj od vsega mi pride prav grah. Dober za zemljo, razen semena, setve in žetve praktično nobenega stroška, pa še doma ga lahko porabim.
Super. Inkarnatka bo (po moje) del rastlin, ki vežejo dušik. Tako kot pri PEP.
Ravno to je to, kar očitno uradnikom v bruslju ni jasno (ali jim ne sme biti). Da se da tudi s setvijo takih dosevkov za glavnimi posevki in njihovo zadelavo v tla precej izboljšati sama tla, namesto puščanja praznih njiv po celi EU. Od neproduktivnih se mi sicer najbolj zanimiva zdi facelija. Ne toliko za zemljo ampak za čebele, ki jih imamo tukaj precej. Ampak seme pa tudi ima ceno.
Temu so namenjeni dodatni ukrepi SOPO in KOP OP. Pogojenost s ejimje umaknila na začetek leta, ampka je tudi to očitno problem.
www.rtvslo.si
..... grem kar po kokice
siol.net
