Na nitrani in FFS zakonodaji ni preseganja standardov v okviru osnovnih zahtev (pogojenost) SKP. Prostovojne intervencije so druga zgodba, to je nadgradnja osnovne zakonodaje in je tam z razlogom. Varovalni pasovi so pa posebna zgodba, ampak to sva že obdelala (širine so v zakonu o vodah). Edini "nadstandard" je prepoved oranja. Prepoved uporabe ffs in gnojenja ima efektivno enak učinek. Tako nasprotovanjekmetov samo kaže, da teh prepovedi v zakonu (od okoli leta 2000) ni upoteval živ bog. Po domače ste kmetje ob rekah in potokih tudi v pasu kjer velja prepoved gnojili in uporabljali ffs. So pasovi preširoki? Ne vem. Vodarji pravijo da ne oziroma da bi morali biti širši.
SKP je z letom 2023 dodala še varovalne pasove ob osuševalnih jarkih. Teh jarkov je v sloju tako malo, da je že smešno in ne vem kako bo država preživela morebitno revizijo na tem področju. Pravzaprav vem; plačala bo sankcijo in morala bo širiti nabor osuševalnih jarkov.
Po moje ne bi bilo nobene težave, če bi ta pas ostal tak, kot je določen v EU. Če citiram članek iz RTV:
"evropska uredba dovoli kmetovanje tri metre od manjših vodotokov in pet metrov od večjih. Naš zakon je to povečal na pet metrov za manjše vodotoke in 15 metrov za večje vodotoke, in tako izgubljamo ogromno površin. Prav zanimivo, za te površine moramo plačevati davek, ne smemo pa jih obdelovati."
Torej ugodilo se je zahtevam vodarjem, ki so brez raziskav zahtevali povečanje tega pasu na 15 metrov. Potem si pa naj vodarji te pasove lepo odkupijo in jih obdelujejo. Zahtevati neke pravice na privatni lastnini brez, da bi predložili kakršnekoli dokaze o škodljivosti in vplivu je precej pogumno, sploh glede na to, koliko debate je dvignilo. Verjamem, da je sicer čisto možno, da se je uporabljalo FFS ob osuševalnihi jarkih, ker so ti jarki pravzaprav povsod čisto do njiv,a so tudi večino leta popolnoma prazni in suhi. Za potoke pa ne vem, pri nas so pri potokih praktično povsod obračalni pasovi, ki sicer padejo v 3 metre a ne več v 5. Me res zanima kaj se bo iz tega izcimilo, ker tistih 15 metrov nanese kar precej x po 100 ha, ki jih je treba vzdrževati zato, ker se je pač nekdo na neki direkciji spomnil, da bi imel nadstandardno širino.
A obstaja kje kakšno besedilo, kjer se da karkoli prebrati o tem predvidenem količniku 3,3 (na EU straneh)?
Če bo zadeva zakonsko urejena do konca marca bo najbrž še šlo, bom do takrat pač pustil pšenico kot praho in nato prilagodil kolobar z ustrezno drugo rastlino, recimo ogrščico ali inkarnatko, če bo dovolj vlage. Da bo zadeva za ziher, če bo ostalo pri 4% zahtevi. Imam še nekaj semena od lani. Če gre na 7% pa grem z grahom, tam, kjer bi morala biti praha pa gre gor koruza saj mi je letos malo manjka, za kar je lani poskrbela toča.
Da, zahteve zelene komponente so mi dobro poznane in to z grahom mi je super uspevalo brez uporabe FFS in gnojenja.
Tega o kombinaciji prahe in prezimnih dosevkov sicer ne razumem povsem dobro, sam sem na žita posejal inkarnatko s katero lani sicer nisem imel sreče, na silirano koruzo pa krmno ogrščico (ta je dobro zrasla so je pa del pobrale gosenice) a predvidevam, da tudi če za praho posejem inkarnatko ali krmno ogrščico ne bi smelo biti nekih težav. Prezimnih dosevkov nisem uveljavljal, ker moram itak imeti vse njive pod celoletnim zelenim pokrovom (VOD pa to), kar je včasih tudi svojevrsten izziv, če vreme ne sodeluje.
Če bi gledal tistih 7% in količnik 3,3 pride to tam okrog 7 ha posevka. Zdaj če se bo pod to lahko upoštevala tudi prezimna inkarnatka potem lahko grem tudi v to opcijo ampak najbolj od vsega mi pride prav grah. Dober za zemljo, razen semena, setve in žetve praktično nobenega stroška, pa še doma ga lahko porabim.
Ravno to je to, kar očitno uradnikom v bruslju ni jasno (ali jim ne sme biti). Da se da tudi s setvijo takih dosevkov za glavnimi posevki in njihovo zadelavo v tla precej izboljšati sama tla, namesto puščanja praznih njiv po celi EU. Od neproduktivnih se mi sicer najbolj zanimiva zdi facelija. Ne toliko za zemljo ampak za čebele, ki jih imamo tukaj precej. Ampak seme pa tudi ima ceno.
Pa še en razmeroma dober članek s sicer zavajajočim naslovom:
Nekritičen uvoz pridelkov, predvsem iz Ukrajine v Evropsko unijo, dela pravo zmedo na evropskem trgu, opozarja prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice, Roman Žveglič. Zdaj se bodo prvič sestali z novo kmetijsko ministrico in upajo, da jim bo prisluhnila.
www.rtvslo.si
