bizarno, clovek bi mislil da bodo uporabili neke veze..a očitno je izlet v Cro bolj enostavno in ceneje.
Planet Golob
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Koncesionarji uvajajo samoplačniške pakete, s prstom kažejo na ZZZS https://share.google/pwpJFdXleyMOi1LeM
34 tis. ogledov · Št. odzivov: 533 | ...če KPK ugotovi kršenje Zakona o integriteti... | Tom Zalaznik - Rtvs
...če KPK ugotovi kršenje Zakona o integriteti...
www.facebook.com
Praviš, da komemoracija ni ena izmed vrst shodov? Ker, če se ne motim, je vsaka komemoracija shod. Seveda pa ni vsak shod komemoracija.
P.s. To ni nikakršna provokacija ali karkoli podobnega, dejansko me zanima.
Aja pa še tole poglej jonny77 , pisci na STA valda niso nepismeni butli (ali pač? boš povedal):
V Gorici fašistična komemoracija in protifašistični shod
Gorica, 18. januarja - V Gorici sta dopoldne ob prisotnosti velikega števila pripadnikov varnostnih sil potekali komemoracija bivših borcev fašistične enote X Mas in protifašistični shod. Oba shoda sta se zaključila brez incidentov.
visek_izobrazbe
Guru
visek_izobrazbe
Guru
tista ki ga riti rajcajo si pozabil oment, pa tista tudi k bi z bajonetom reševal tiste ki so pregloboko pogledali v kapitalizem, drgač pa kar natančna ocena kdo naj bi bil / naj bo politik
visek_izobrazbe
Guru
nekaj takega imajo onkraj luže, blažje oblike se dobijo pri naših vzhodnih sosedih pa kakak Rusija je tud nevarna za take stručnjake
Temu se reče, da piše iz izkušenj...
Finance.si
Komentar
jurij šimac
Davki: kako so nas naplahtali Golob, Mesec in Han
Svarili so pred javnofinančno apokalipso, če davčni razbremenitvi plač namenimo 800 milijonov. Sami pa so strošek plač v javnem sektorju dvignili za dve milijardi evrov.
a in srebra
15.01.2026 03:00
Čas branja: 2 min
Tik pred božičnimi prazniki je statistični urad objavil zanimivo statistiko o rasti plač v Sloveniji. Podatki so za oktober (novejših še ni). Ker je zaradi prazničnega časa verjetno ostala precej spregledana, poglejmo nekaj glavnih ugotovitev. Povprečna bruto plača v Sloveniji je oktobra znašala 2.572 evrov. V primerjavi z oktobrom 2024 je nominalno višja za 7,7 odstotka.
Še bolj zanimiv je pogled na podrobnejše podatke: plače v zasebnem sektorju so oktobra v medletni primerjavi zrasle za 5,2 odstotka, medtem ko so plače v javnem sektorju zrasle za kar 12,1 odstotka. Razlog za to je seveda javnosektorska plačna reforma vlade Roberta Goloba.
A to še ni vse: leto 2025 je javnemu sektorju prineslo dva od dogovorjenih šestih dvigov plač – tudi novo leto bo prineslo dva dviga, nato pa še po enega v letih 2027 in 2028.
Kolegica Andreja Rednak je pred kratkim izračunala, da naj bi bila masa plač v javnem sektorju v letu 2026 kar za 39 odstotkov ali skoraj dve milijardi evrov večja kot pred štirimi leti, ko je oblast prevzela Golobova vlada.
Seveda razumemo, da morajo tudi v javnem sektorju plače rasti. Lahko bi se sicer vprašali o učinkovitosti organizacije javnega sektorja in številu zaposlenih, a pustimo to za kdaj drugič in se raje pozabavajmo s hitro primerjavo, sploh, ker se bližajo volitve.
Se morda spomnite, kako so nekateri veljaki levih strank zaskrbljeno vili roke, ko je vlada Janeza Janše napovedala davčno razbremenitev plač? Skrbela jih je stabilnost javnih financ (vemo, nenavadna skrb za stranke, kot je denimo Levica, a Slovenija je pač nekoliko posebna država).
Pri Janševi davčni reformi ni šlo za kakšno večjo revolucijo, a posameznikom se je vendarle nekaj poznalo. Matjaž Han, prvak SD, Luka Mesec, prvi obraz Levice, in finančni minister Klemen Boštjančič so na drugi strani opozarjali, da si država tega ne more privoščiti, da nadomestila za izpad javnofinančnih prihodkov ni in da bo reforma opustošila državni proračun.
Proračunski izpad zaradi Janševe davčne reforme je bil ocenjen na 800 milijonov evrov na leto, a do tega zneska bi prišli postopoma, do leta 2025. Torej: voditelji levih strank so nas svarili pred javnofinančno apokalipso, če bomo davčni razbremenitvi plač namenili 800 milijonov na leto. Nato pa so strošek plač v javnem sektorju dvignili za dve milijardi evrov letno (in dvigov še ni konec). Hkrati so nam obljubljali davčno reformo, rok za njeno uveljavitev večkrat zamaknili in jo na koncu opustili. Z novimi prispevki so nam neto plače v resnici znižali.
Boštjančič je na nedavnem soočenju političnih strank, ki ga je pripravil Gospodarski krog, izjavil: »Ko se pogovarjamo o nižjih davkih: super, kje, koliko pa kako bomo to nadomestili? Ker ful dobr je na predvolilnih soočenjih govoriti o nižjih davkih.« Zanimivo, vprašanja, kje bomo vzeli oziroma kako bomo financirali dvig plač v javnem sektorju, ki po finančni teži bistveno presega Janševo davčno reformo, nikoli nismo slišali.
Pod črto lahko rečemo: rekli so, da denarja ni, pa denar več kot očitno je (in očitno niti ni treba uvajati nepremičninskega davka). Rekli so tudi, da bodo plače davčno razbremenili, pa so v resnici naredili ravno nasprotno. Golob, Han in Mesec so nas epsko naplahtali.
Še eni čakajo na depolitizacijo.
Komentar
jurij šimac
Davki: kako so nas naplahtali Golob, Mesec in Han
Svarili so pred javnofinančno apokalipso, če davčni razbremenitvi plač namenimo 800 milijonov. Sami pa so strošek plač v javnem sektorju dvignili za dve milijardi evrov.
a in srebra
15.01.2026 03:00
Čas branja: 2 min
Tik pred božičnimi prazniki je statistični urad objavil zanimivo statistiko o rasti plač v Sloveniji. Podatki so za oktober (novejših še ni). Ker je zaradi prazničnega časa verjetno ostala precej spregledana, poglejmo nekaj glavnih ugotovitev. Povprečna bruto plača v Sloveniji je oktobra znašala 2.572 evrov. V primerjavi z oktobrom 2024 je nominalno višja za 7,7 odstotka.
Še bolj zanimiv je pogled na podrobnejše podatke: plače v zasebnem sektorju so oktobra v medletni primerjavi zrasle za 5,2 odstotka, medtem ko so plače v javnem sektorju zrasle za kar 12,1 odstotka. Razlog za to je seveda javnosektorska plačna reforma vlade Roberta Goloba.
A to še ni vse: leto 2025 je javnemu sektorju prineslo dva od dogovorjenih šestih dvigov plač – tudi novo leto bo prineslo dva dviga, nato pa še po enega v letih 2027 in 2028.
Kolegica Andreja Rednak je pred kratkim izračunala, da naj bi bila masa plač v javnem sektorju v letu 2026 kar za 39 odstotkov ali skoraj dve milijardi evrov večja kot pred štirimi leti, ko je oblast prevzela Golobova vlada.
Seveda razumemo, da morajo tudi v javnem sektorju plače rasti. Lahko bi se sicer vprašali o učinkovitosti organizacije javnega sektorja in številu zaposlenih, a pustimo to za kdaj drugič in se raje pozabavajmo s hitro primerjavo, sploh, ker se bližajo volitve.
Se morda spomnite, kako so nekateri veljaki levih strank zaskrbljeno vili roke, ko je vlada Janeza Janše napovedala davčno razbremenitev plač? Skrbela jih je stabilnost javnih financ (vemo, nenavadna skrb za stranke, kot je denimo Levica, a Slovenija je pač nekoliko posebna država).
Pri Janševi davčni reformi ni šlo za kakšno večjo revolucijo, a posameznikom se je vendarle nekaj poznalo. Matjaž Han, prvak SD, Luka Mesec, prvi obraz Levice, in finančni minister Klemen Boštjančič so na drugi strani opozarjali, da si država tega ne more privoščiti, da nadomestila za izpad javnofinančnih prihodkov ni in da bo reforma opustošila državni proračun.
Proračunski izpad zaradi Janševe davčne reforme je bil ocenjen na 800 milijonov evrov na leto, a do tega zneska bi prišli postopoma, do leta 2025. Torej: voditelji levih strank so nas svarili pred javnofinančno apokalipso, če bomo davčni razbremenitvi plač namenili 800 milijonov na leto. Nato pa so strošek plač v javnem sektorju dvignili za dve milijardi evrov letno (in dvigov še ni konec). Hkrati so nam obljubljali davčno reformo, rok za njeno uveljavitev večkrat zamaknili in jo na koncu opustili. Z novimi prispevki so nam neto plače v resnici znižali.
Boštjančič je na nedavnem soočenju političnih strank, ki ga je pripravil Gospodarski krog, izjavil: »Ko se pogovarjamo o nižjih davkih: super, kje, koliko pa kako bomo to nadomestili? Ker ful dobr je na predvolilnih soočenjih govoriti o nižjih davkih.« Zanimivo, vprašanja, kje bomo vzeli oziroma kako bomo financirali dvig plač v javnem sektorju, ki po finančni teži bistveno presega Janševo davčno reformo, nikoli nismo slišali.
Pod črto lahko rečemo: rekli so, da denarja ni, pa denar več kot očitno je (in očitno niti ni treba uvajati nepremičninskega davka). Rekli so tudi, da bodo plače davčno razbremenili, pa so v resnici naredili ravno nasprotno. Golob, Han in Mesec so nas epsko naplahtali.
Še eni čakajo na depolitizacijo.
Lažgoše 2026......aia ne Bosna 1992....
www.facebook.com
227 tis. ogledov · Št. odzivov: tis. | kad misliš da će te kuknjava za Brozom izvući iz govana | Dnevna doza prosječnog komunjare
kad misliš da će te kuknjava za Brozom izvući iz govana
www.facebook.com
Te plakati so izmišljeni... bolj ali manj... barva je napačna, pa premalo različnih fontov uporabljajo.
Zayebo vas Tito in partija cijelaLažgoše 2026......aia ne Bosna 1992....
227 tis. ogledov · Št. odzivov: tis. | kad misliš da će te kuknjava za Brozom izvući iz govana | Dnevna doza prosječnog komunjare
kad misliš da će te kuknjava za Brozom izvući iz govana
Komemoracija je na podlagi zgodovisnkih dejstev in ni po želji bilokaterih trenutnih oblastnikov.
Lahko je namenjena tudi povojnim pobojem če želiš.
Shod pa je vsaka "pasja procesija", lahko bi bil tudi za počastitev Boško Buhe, če bi se našlo par zanesenjakov Boška Buhe.
V Pliberku imajo ustaši shod vsako leto, če bi bili na pravi strani zgodovine bi pa imeli komemoracijo.
Iz vidika poraženih italjanov, imajo oni "komemoracijo" za fašiste in ob enem še je bil protifašistični shod, kar je novinar STA dobro povzel, da je oboje shod, ker zgodovina ne priznava(oz naj ga ne bi) spomina na fašisem.
V vsakem primeru sem pripravljen sprejet tudi kakšno drugo tolmačenje, če se motim.
