Citat:
Uporabnik Apollo8 pravi:
Ne govorimo o tem da se sistem slabo izvaja. Govorimo o tem, da imamo programe kot je naprimer kulturologija, katerih diplomanti so prakticno nezaposljivi. Torej drzava in s tem davkoplacevalci placuje solnino za stvari, ki se nikoli ne bodo uporabljale. A razumes? Mi placamo izobrazevanje za nekaj kar ne bo koristilo ne studentu (ker zega znanja ne bo mogel nikjer koristno uporabljat - s tem ne bo mogel prezivez ker ga nihce ne bo zaposlil), ne drzavi (ker ne bo dobil dela drzava ne bo dobila davkov niti druzba ne bo imela nic od njegovega znanja).
No, overall je problem, da imamo preveč diplomirancev/študentov glede na število razpoložljivih zaposlitev, ane?
Torej:
a) postaviti skupaj gospodarstvo, ki bo potrebovalo diplomante
b) omejiti vpis (z omejitvijo, plačljivostjo študija...)
Saj menda se strinjamo, da veliko diplomantov konča v službi, ki neposredno ne ustreza njihovi izobrazbi. Recimo s sociološkim znanjem kulturologa, imaš sigurno čisto ok osnovo za delo v marketingu, PRu, oglaševanju, turizmu, itn. Če te to zanima, boš v tej smeri delal že med študijem in nabral dovolj znanja in vez za spodobno zaposlitev po diplomi. Seveda pa problem ne obsega samo prevelikega števila študentov, ampak (poleg pomanjkanja delovnih mest) tudi nepovezanost z gospodarstvom, premajhno konkurenčnost diplomirancev proti študentom s statusom in seveda napačno kvalificiranost. Konec koncev pa vse pride to gospodarstva - če bi na primer namesto izvažanja lesa kot surovine in polizdelkov, sami imeli močna pohištvena podjetja, ki bi opremljala 5* hotele po svetu, bi tudi ta podjetja poleg gozdarskih inženirjev potrebovala oblikovalce, računalničarje, ekonomiste, piarovce, middle management... Na primer.
Zato se meni uvedba splošne plačljivosti visokega šolstva dolgoročno ne zdi ok. Vsekakor pa podpiram delno plačljivost študija (plačaš vsako ponavljanje) in višjo obdavčitev študentskega dela, ki bi skrajšala čas študija in tudi prihranila davkoplačevalski denar.