Študija, ki jo je naročila nizozemska vlada, ugotavlja, da nelegalna izmenjava avtorskih del prinaša pozitivne posledice za družbo. Neto učinek piratstva naj bi bil pozitiven.
Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo je objavilo rezultate študije o nelegalni izmenjavi avtorskih del. Poročilo, ki obsega kar 150 strani, prinaša nekaj zanimivih spoznanj, ki bodo prav gotovo razveselila zagovornike proste izmenjave avtorskih del.
Nizozemci naj bi vsako leto s spleta nelegalno prenesli od 1,5 do 2 milijardi pesmi, kar pomeni 7,5 nelegalnih na vsako prodano pesem (bodisi prek spleta ali na CD-ju). To je po mnenju avtorjev študije veliko več pesmi, kot pa jih kasneje dejansko tudi poslušajo.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se pirati enako pogosto odločajo za legalen nakup avtorskih del kot tisti, ki se ne poslužujejo nelegalne izmenjave datotek. Pri računalniških igrah se je celo izkazalo, da uporabniki omrežij za izmenjavo datotek v primerjavi z ostalimi uporabniki pogosteje kupujejo igre.
Poročilo opozarja tudi na spodbujevalni učinek izmenjave glasbe. Nekateri uporabniki, ki glasbo nelegalno prenesejo s spleta, se kasneje odločijo tudi za njen nakup. To pa ne velja za filme, saj si ga uporabnik običajno ogleda le enkrat in nima želje po ponovnem ogledu.
Najzanimivejši del poročila govori o družbenih učinkih nelegalne izmenjave datotek. Avtorji študije ugotavljajo, da so družbeni učinki izmenjave datotek zelo pozitivni, saj uporabniki dobijo želeno vsebino, hkrati pa jim ostane denar, ki ga porabijo za nakup drugih dobrin. Ker uporabniki prihranijo več denarja kot pa ga založbe zaradi nelegalne izmenjave datotek izgubijo, je neto ekonomski učinek pozitiven.
Poročilo ob še poudarja, da založbe ne bi smele povezovati izmenjave datotek z izgubljenimi prihodki. Kajti tudi v primeru, da uporabniki ne bi mogli brezplačno priti do pesmi, filmov ali iger, se vsi od teh zagotovo ne bi odločili za nakup želene vsebine. Razmerje med številom nelegalnih prenosov in izgubljenim dobičkom zato ni ena proti ena, kar založbe sicer rade upoštevajo pri izračunih škode, ki naj bi jim jo povzročila nelegalna izmenjava datotek.
Raziskovalci imetnikom avtorskih pravic priporočajo razvoj novih ekonomskih modelov, ki ne bi temeljili na preganjanju in kriminaliziranju uporabnikov, ki datoteke izmenjujejo za osebno uporabo.
vir:http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=32869&utm_source=enovice_dne_21012009&utm_medium=email&utm_term=03_glavne_novice_piratstvo_koristno&utm_campaign=dne
Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo je objavilo rezultate študije o nelegalni izmenjavi avtorskih del. Poročilo, ki obsega kar 150 strani, prinaša nekaj zanimivih spoznanj, ki bodo prav gotovo razveselila zagovornike proste izmenjave avtorskih del.
Nizozemci naj bi vsako leto s spleta nelegalno prenesli od 1,5 do 2 milijardi pesmi, kar pomeni 7,5 nelegalnih na vsako prodano pesem (bodisi prek spleta ali na CD-ju). To je po mnenju avtorjev študije veliko več pesmi, kot pa jih kasneje dejansko tudi poslušajo.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se pirati enako pogosto odločajo za legalen nakup avtorskih del kot tisti, ki se ne poslužujejo nelegalne izmenjave datotek. Pri računalniških igrah se je celo izkazalo, da uporabniki omrežij za izmenjavo datotek v primerjavi z ostalimi uporabniki pogosteje kupujejo igre.
Poročilo opozarja tudi na spodbujevalni učinek izmenjave glasbe. Nekateri uporabniki, ki glasbo nelegalno prenesejo s spleta, se kasneje odločijo tudi za njen nakup. To pa ne velja za filme, saj si ga uporabnik običajno ogleda le enkrat in nima želje po ponovnem ogledu.
Najzanimivejši del poročila govori o družbenih učinkih nelegalne izmenjave datotek. Avtorji študije ugotavljajo, da so družbeni učinki izmenjave datotek zelo pozitivni, saj uporabniki dobijo želeno vsebino, hkrati pa jim ostane denar, ki ga porabijo za nakup drugih dobrin. Ker uporabniki prihranijo več denarja kot pa ga založbe zaradi nelegalne izmenjave datotek izgubijo, je neto ekonomski učinek pozitiven.
Poročilo ob še poudarja, da založbe ne bi smele povezovati izmenjave datotek z izgubljenimi prihodki. Kajti tudi v primeru, da uporabniki ne bi mogli brezplačno priti do pesmi, filmov ali iger, se vsi od teh zagotovo ne bi odločili za nakup želene vsebine. Razmerje med številom nelegalnih prenosov in izgubljenim dobičkom zato ni ena proti ena, kar založbe sicer rade upoštevajo pri izračunih škode, ki naj bi jim jo povzročila nelegalna izmenjava datotek.
Raziskovalci imetnikom avtorskih pravic priporočajo razvoj novih ekonomskih modelov, ki ne bi temeljili na preganjanju in kriminaliziranju uporabnikov, ki datoteke izmenjujejo za osebno uporabo.
vir:http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=32869&utm_source=enovice_dne_21012009&utm_medium=email&utm_term=03_glavne_novice_piratstvo_koristno&utm_campaign=dne
