V pričakovanju petka trinajstega
''Dieu n'est pas content. Nous avons des ennemis de la foi dans le Royaume!'' (''Bog ni srečen. V našem kraljestvu živijo sovražniki vere!'')
Tako se je začenjal odlok francoskega kralja Filipa IV. za aretacijo vodilnih vitezov templjarjev, na čelu z velikim mojstrom reda Jacquesom de Molayem. Bil je petek, 13. oktober 1307.
Dobrih sedem stoletij kasneje se bo na petek trinajstega znova preverjala trdnost vere. Vere slovenskih varčevalcev v slovenske banke. Ta teden bodo znani rezultati stresnih testov slovenskih bank, ki so jih opravile neodvisne specializirane mednarodne svetovalne agencije. To bo teden, ko bomo državljani končno izvedeli za do sedaj prvo realno oceno opustošenja, ki ga je za seboj pustilo obdobje ekonomske, politične in, bodimo odkriti, širše družbene norije, imenovane 'nacionalni interes' slovenskega lastništva bank in podjetij.
V letih, ki so sledila zaprtju likvidnostne pipice za naše banke na svetovnih trgih, so se slovenske državne banke kljub davkoplačevalskim dokapitalizacijam posluževale vseh mogočih računovodskih rešilnih bilk, da so prikazovale zadostno kapitalsko ustreznost. Da so zneski slabih posojil bistveno večji, kot so bile banke pripravljene priznati, je bilo lahko jasno vsakomur, ki je s kritične distance spremljal incestno korporativno upravljanje državnih bank in podjetij, ki so jim banke v letih pred krizo ob nerazumljivem molku Banke Slovenije podeljevala enormna posojila mimo vseh razumnih kriterijev upravljanja s tveganji.
Kaj bomo torej o naših bankah izvedeli ta teden in kakšen vpliv bo to imelo na naša življenja?
Številke, ki se najpogosteje neuradno pojavljajo, govorijo o bančni luknji v višini med štirimi in petimi milijardami evrov. Slovenija je sama sposobna izvesti dodatno dokapitalizacijo bančnega sistema v višini 4,7 milijarde evrov. Stresni testi ne preverjajo samo trenutnega realnega stanja slabih posojil na bančnih bilancah in trenutne absorpcijske sposobnosti bank, pač pa tudi nadaljnjo dinamiko poslovanja v različnih makroekonomskih scenarijih. Napovedi za Slovenijo so slabe, saj je ravno posojilni krč tisti, ki slovensko gospodarstvo potiska v spiralo negativne ekonomske rasti. To pomeni, da tudi posojila podjetjem, ki danes še niso kritična in se odplačujejo, lahko postanejo s padanjem gospodarske aktivnosti problematična. Kar pomeni nadaljnje odpise bančnih terjatev, slabšanje kapitalske ustreznosti in zato spet manj posojil gospodarstvu, kar vodi v nadaljnje padanje ekonomske aktivnosti.
Če bodo testi pokazali, da znesek potrebnega novega kapitala za normalno delovanje bank po tem scenariju presega 5 milijard evrov, bo Slovenija verjetno primorana zaprositi za pomoč za sanacijo bank evropski mehanizem za stabilnost (ESM). To bi dejansko pomenilo sprejetje ukrepov, ki jih narekuje zloglasna trojka, čeprav ta ne bi prišla v Slovenijo v zasedbi MDS, EU in ECB. Ukrepi ne bi bili niti sedmi jezdec apokalipse niti odrešitelj slovenskega življa. Preprosto bi se izvajalo ukrepe, ki bi poleg prestrukturiranja bančnega sektorja v okviru EDP (Excessive Deficit Procedure) zagotovili tudi hitro konsolidacijo javnih financ. Predvsem bi bilo realno pričakovati večje reze v javni sektor in v socialne pravice. Upoštevajoč dejstvo, da vlada do sedaj ni opravila svoje domače naloge pri racionalizaciji javne uprave, bi bili rezi v maso plač javnega sektorja pozitiven ukrep. Po drugi strani bi zmanjševanje socialnih pravic negativno vplivalo na kvaliteto življenja velike večine državljanov. Preveliko in prehitro zatiskanje pasu pri javnih investicijah pa bi utegnilo še dodatno zavreti gospodarsko rast.
Kaj pomenijo rezultati stresnih testov za prihranke v bankah?
Če bodo sredstva, ki jih ima država večinoma v obliki depozitov v bankah, zadostovala za pokritje bančne luknje, bo to pomenilo, da banke neovirano poslujejo naprej, slabe terjatve se prenesejo na 'slabo banko', lastniki podrejenih obveznic postanejo delničarji bank (o tem mora sicer odločiti še Ustavno sodišče). S tem bi močno poskočil slovenski javni dolg.
Če bančna luknja presega znesek, ki ga lahko država sama pokrije, to pomeni najverjetneje prošnjo za pomoč in vstop v mehanizem ESM. Banke dobijo sredstva ESM, pri dokapitalizaciji sodeluje tudi država, država dobi jasen diktat, katere strukturne reforme izvesti in kako zmanjšati proračunski primanjkljaj.
Ciprski scenarij, ko se je dokapitalizacija izvedla tudi iz naslova depozitov prebivalstva in varčevalci niso mogli do svojega denarja na bankah, je v Sloveniji skorajda nemogoč. Depoziti do garantiranega zneska 100 tisoč evrov so varni. Le če bi med varčevalci zavladala panika in bi se zgodil naval na banke, bi lahko prišlo do omenjenega ciprskega scenarija.
Pri višjih zneskih pa tudi potrdilih o depozitih je vsekakor treba biti previdnejši. Če bančna luknja preseže 4,7 milijarde evrov, to še ne pomeni zagotovo, da se bo vlada odločila zaprositi za pomoč ESM. Zaenkrat še ne gre izključiti možnosti, da bi še katera od manjših bank utegnila iti po poti Factor banke in Probanke, pri čemer bi sedaj brez pomoči ESMja država bistveno težje zagotovila sredstva za poplačilo navadnih obveznic in negarantiranih depozitov, saj bi razpoložljiva sredstva šla za reševanje velikih 'sistemskih' bank.
Kaj naj torej storijo varčevalci?
Če pustimo tokrat ob strani osnovna pravila alokacije posameznikovega premoženja, ki določajo kakšen del naj ima posameznik glede na svojo starost in življenjsko situacijo v delnicah, obveznicah, nepremičninah in depozitih, svetujemo vlagateljem, da del, ki ga imajo namenjenega za depozite razdelijo med več bank, tako da s čim večjim deležem padejo v sistem garantiranih vlog.
Hkrati naj skupaj s svojim finančnim svetovalcem ponovno preverijo primernost svoje alokacije premoženja in se prepričajo, da nimajo prevelikega dela svojega premoženja v bančnih depozitih.
Če povzamem, rezultati bančnih testov ne pomenijo konca sveta. Do najbolj črnega scenarija bi prišlo le, če bi zaupanje slovenskih varčevalcev v varnost depozitov nenadoma izginilo in bi ti navalili na bančna okenca. Upajmo, da v našem kraljestvu ni veliko sovražnikov vere in da petek trinajsti, dan po pričakovani objavi rezultatov, ne bo upravičil svojega zloveščega slovesa.
Gregor Pipan, GBD
