Oddam oglas, da iščemo 2 osebi za določeno delo, pripišem pogoje, in to ne pogoje ki jih
morajo izpolnjevat, ampak pogoje pod katerimi se dela, torej veselo osebje, nenapetost, neobremenjenost,
spontanost, pripišem še finančno plat, ki je za maribor, za to vrsto dela in težavnostno stopnjo lepo plačano.
Iščem seveda študentke, in se mi jih po oddanem oglasu po enem dnevu javita 2. Kliče, se pozanima, ji še
malo zraven povem kako in kaj, se zmenima čez 2 uri za "razgovor" in punčare ni. Ok, dobila boljši šiht, se zgodi,
sicer pa jokali nebomo za nobenim. Drug telefon. Kliče ob 15.30, da ve kje smo, da je že bla pri nas gor dol,
da bi prišla čez pol ure če lahko. Ok, itak sem tukaj, pa pridi nahitro. Punčare od nikoder. Kliče treja. Se zmenima
za naslednji dan, ob 9 zjutraj, uganite kaj se zgodi. Da.
Četrti primer. Pride punca, ki sicer neke osnove ima, ampak jo lepo povprašam če zna brat. Me noro pogleda,
pravi da ja. Ok, pol pa mi povej kaj si prebrala. (malo sem bil nesramen mogoče) Prebere oglas in zaključi z:
KOMUNIKATIVNOST (napisano z velikimi črkami). Sem ji lepo rekel, glej punca, ti si mogoče ful pridna in
delovna, vestna in prijazna, ampak mi se gremo tukaj prodaje, in rabimo eno ki bo govorila in govorila, mogoče
že skoraj malo tečna, torej rabim prodajalko dijamantov, le v drugi obleki, in žal izponjuješ vse naše želje, ampak
glavna nam je komunikativnost, ker pač drugače pri nas negre, tako da žal, soory da sem ti ukradel čas, žal negre.
(pride, komaj pozdravi, roko stisne kot 3 letni otrok, ne pogleda v oči, sedi kot kup nesreče in mi v prvih 10ih minutah
ne postavi niti enega vprašanja, ko se kaj malo pohecam (pač tisti poslovni humor) se niti ne nasmehne, ker se
dobesedno boji zunanjega sveta. Res da ni vsakdo za vse, jaz recimo tut nebi mogo popravljat računalnikov, zato
pa ne silim v tisto branžo, in se držim tega kar mi vsaj malo bolj leži in v čemer uživam.
Skratka dobrega uslužbenca danes iščeš z mikroskopom, folk pa joče da ni služb.
Medtem pa ko kolega da razpis za podobno dejavnost, torej spet trgovska smer, pa dobi 60 prošenj z živlenjepisom.
Seveda 25 napisanih na roko, katere seveda zignorira, od ostalih zbere 10 ki se mu zdijo uporabni, in nakoncu
zbere enega, ker ga pač res nujno rabi, in se poda na lov za novim uslužbencem, ker pač rabi še vsaj enega.
Žalostno, se pa čudimo zakaj ni del. Če pa smo nesposobni.
morajo izpolnjevat, ampak pogoje pod katerimi se dela, torej veselo osebje, nenapetost, neobremenjenost,
spontanost, pripišem še finančno plat, ki je za maribor, za to vrsto dela in težavnostno stopnjo lepo plačano.
Iščem seveda študentke, in se mi jih po oddanem oglasu po enem dnevu javita 2. Kliče, se pozanima, ji še
malo zraven povem kako in kaj, se zmenima čez 2 uri za "razgovor" in punčare ni. Ok, dobila boljši šiht, se zgodi,
sicer pa jokali nebomo za nobenim. Drug telefon. Kliče ob 15.30, da ve kje smo, da je že bla pri nas gor dol,
da bi prišla čez pol ure če lahko. Ok, itak sem tukaj, pa pridi nahitro. Punčare od nikoder. Kliče treja. Se zmenima
za naslednji dan, ob 9 zjutraj, uganite kaj se zgodi. Da.
Četrti primer. Pride punca, ki sicer neke osnove ima, ampak jo lepo povprašam če zna brat. Me noro pogleda,
pravi da ja. Ok, pol pa mi povej kaj si prebrala. (malo sem bil nesramen mogoče) Prebere oglas in zaključi z:
KOMUNIKATIVNOST (napisano z velikimi črkami). Sem ji lepo rekel, glej punca, ti si mogoče ful pridna in
delovna, vestna in prijazna, ampak mi se gremo tukaj prodaje, in rabimo eno ki bo govorila in govorila, mogoče
že skoraj malo tečna, torej rabim prodajalko dijamantov, le v drugi obleki, in žal izponjuješ vse naše želje, ampak
glavna nam je komunikativnost, ker pač drugače pri nas negre, tako da žal, soory da sem ti ukradel čas, žal negre.
(pride, komaj pozdravi, roko stisne kot 3 letni otrok, ne pogleda v oči, sedi kot kup nesreče in mi v prvih 10ih minutah
ne postavi niti enega vprašanja, ko se kaj malo pohecam (pač tisti poslovni humor) se niti ne nasmehne, ker se
dobesedno boji zunanjega sveta. Res da ni vsakdo za vse, jaz recimo tut nebi mogo popravljat računalnikov, zato
pa ne silim v tisto branžo, in se držim tega kar mi vsaj malo bolj leži in v čemer uživam.
Skratka dobrega uslužbenca danes iščeš z mikroskopom, folk pa joče da ni služb.
Medtem pa ko kolega da razpis za podobno dejavnost, torej spet trgovska smer, pa dobi 60 prošenj z živlenjepisom.
Seveda 25 napisanih na roko, katere seveda zignorira, od ostalih zbere 10 ki se mu zdijo uporabni, in nakoncu
zbere enega, ker ga pač res nujno rabi, in se poda na lov za novim uslužbencem, ker pač rabi še vsaj enega.
Žalostno, se pa čudimo zakaj ni del. Če pa smo nesposobni.
