Ta deden je bil sestanek v OŠ. Začelo se je kot se za prave slovenske starše spodobi. Zakaj morejo otroci doma delat za šolo, zakaj ne naredijo nalog v podaljšanem bivanju,.....? Ker oni ( starši) tega ne morejo/zmorejo zaradi službe, dela itd. Vsem je moja gobce zaprla, da smo še vedno starši, da jim moremo pomagat in si čas tudi za šolo in žogo vzet. Poleg tega je na otroku, da prevzame odgovornost za šolo, ne učitelji ali starši. Seveda je bil to dost velik udarec staršem, ker vedo, da jaz delam v turnusu in da imamo mal problematičnega otroka za učit, pač rabi par ur na dan, da ponavljamo snov.
Kaj je sedaj?! Starši naju grdo gledajo od učiteljev pa smsi zahval.
Smo starši in mi moremo otrokom vcepit otrokom odgovornost. Za šolo pa itak v navezi s učitelji, da nam povejo kje so problemi. Pri nama ni odstopanja. Če učitelj pove, da je bilo stanje ali kje pomanjkanja znanja, pot se učimo oziroma poučimo otroka o napakah. Da mi pa mali sranje nardi, ki je zaradi njegove moči in obveznosti, jih bo pa tut po rit dobil. Pa še naj socialna na trepalnice meče. Meni nekdo, ki nima otrok in ki je x ločen ne bo govoril kako se z otroki dela.
