Ti izdelki pa v zrak spucajo co2 in smradijo okolico?
Okolju prijazni avtomobili
- Ustvarjalec teme v0x
- Začetni datum
Za votloglavca....text je preobremenitev za njegov orešček, mogoče mu bo s sliko lažje
Ti si pa res ornk trd kje u glavo...
Rekel si, da naftovodov (in s tem požarov) ne bo, ko ne bo več dizelskih avtomobilov. Jaz pa sem ti odgovoril, da se nafta uporablja tudi za mnoge druge stvari, ne samo za gorivo, kar pomeni, da naftovodi bodo še vedno obstajali.Zanimivi podatki AI: Če upoštevamo skupno energijo (vse vire toplote, plin, lastne naftne derivate in elektriko), ki je potrebna za celoten cikel nastanka bencina – od črpanja nafte iz vrtine, transporta s tankerji do končnega rafiniranja –, znaša ta poraba približno 1,5 do 2,2 kWh energije na liter končnega bencina.
To pomeni, da moramo za vsak liter bencina, ki ga natočimo v rezervoar, vnaprej porabiti (ali izgubiti) med 17 % in 25 % njegove končne energijske vrednosti.
Pri proizvodnji dizelskega goriva so energijske številke malce drugačne kot pri bencinu. Postopek rafiniranja dizla je v osnovi nekoliko manj energetsko potraten kot pri bencinu, vendar pa ima dizel višjo gostoto in večjo energijsko vrednost na liter.
Za proizvodnjo in dostavo enega litra dizla se skupaj porabi med 1,1 in 1,6 kWh energije (vsi viri vključno s toploto), njegova končna energetska vrednost pa znaša okoli 10,0 kWh na liter.
To pomeni, da v celotnem procesu (od vrtine do rezervoarja) porabimo približno 11 % do 16 % končne energije, ki jo dizel vsebuje. Proizvodni cikel dizla je torej energijsko nekoliko učinkovitejši od bencinskega
To pomeni, da moramo za vsak liter bencina, ki ga natočimo v rezervoar, vnaprej porabiti (ali izgubiti) med 17 % in 25 % njegove končne energijske vrednosti.
Pri proizvodnji dizelskega goriva so energijske številke malce drugačne kot pri bencinu. Postopek rafiniranja dizla je v osnovi nekoliko manj energetsko potraten kot pri bencinu, vendar pa ima dizel višjo gostoto in večjo energijsko vrednost na liter.
Za proizvodnjo in dostavo enega litra dizla se skupaj porabi med 1,1 in 1,6 kWh energije (vsi viri vključno s toploto), njegova končna energetska vrednost pa znaša okoli 10,0 kWh na liter.
To pomeni, da v celotnem procesu (od vrtine do rezervoarja) porabimo približno 11 % do 16 % končne energije, ki jo dizel vsebuje. Proizvodni cikel dizla je torej energijsko nekoliko učinkovitejši od bencinskega
Bilobil nabav, baje pomaga...
Za distribucijo (prenos) 1 GW (gigavata) električne energije do končnih uporabnikov je v omrežje potrebno vnesti približno 1,04 do 1,15 GW energije.
Natančna številka je odvisna od tega, kolikšen del energije se med prenosom po žicah in skozi transformatorje spremeni v toploto (t.i. omrežne izgube). V sodobnih elektroenergetskih omrežjih te izgube skupaj znašajo med 4 % in 15 %.
Natančna številka je odvisna od tega, kolikšen del energije se med prenosom po žicah in skozi transformatorje spremeni v toploto (t.i. omrežne izgube). V sodobnih elektroenergetskih omrežjih te izgube skupaj znašajo med 4 % in 15 %.
Pri proizvodnji elektrike v elektrarnah s parnimi ali plinskimi turbinami je še ogromno drugih izgub, ki niso nikjer navedene, vendar so neizogibne. Ena taka zanimivost je, da mora biti v času obratovanja NEK, ves čas v stanju pripravljenosti plinska elektrarna v Brestanici kot backup v primeru izpada. Tole zdaj ne upam trditi ali mora biti v stanju vroče pripravljenosti, ali hladne, ampak bi prej rekel vroče. Vsako zmanjševanje moči pri elektrarnah s parno turbino pomeni ogromno ene energije spihane v ozračje ali v hladilno vodo, prav tako pri vsakem zagonu. Skratka, človeštvo dela z energijo kot svinja z mehom.
Poglej danes ceno elektrike zvečer.
Jebale te samo sončne elektrarne in baterije.
Zato se pa soncno energijo pridobiva poleti, potem pa je strosek samo skladiscenje cez zimo
Korak nazaj: Namesto za čisti zrak subvencije za umazani dizel
Zakon, s katerim bi država kmetom in avtoprevoznikom subvencionirala nakup goriva in pnevmatik, je v preteklem tednu po nujnem postopku prehodil pot od vlade do potrditve v državnem zboru. Načrt vlade Janeza Janše, od kod črpati potrebna sredstva,
www.dnevnik.si
Samo v bistvu ne razmišlaš napačno. kuruzo tudi poleti gojimo in ne pozimi. če tak gledaš. Torej poleti vse njive polne, pozimi pa potem te sadove uporabljamo. Tudi drevesa delajo les poleti, da ga lahko pozimi kurimo. Res mi ni jasno zakaj se še pri elektriki ni nekdo tega spomno. Mater če je očitno. Zakaj silimo v elektriki kot neki fijakarski konji v to smer sprotne proizvodnje. Sadje in zelenjava je dokaz, da se da poleti pridelat in shranit in pozimi to uživat.
Prav imaš. V Krškem bi lahko naredili zamrzovalnico za elektriko, v Velenju bi bilo pa zelo priročno narediti sušilnico za elektriko in firmo za vlaganje elektrike v kozarce.
Elektrika v oslajenem kisu... Nobena tesla se je ne bi branila, verjemi!
Elektrika v oslajenem kisu... Nobena tesla se je ne bi branila, verjemi!
Ker se do zdaj nismo zavedali uničujočih posledic kurjenje fosilcev. Včasih pač moraš dobit po hrbtu, da veš kako boli.
niti si nočem predstavljat kakšne posledice so ble včasih, ko so sadje in koruzo gojili pozimi. Še dobro da jih je pamet srečala oziroma so bile bolečine toliko hude in so to pol prestavli na poletje.