Okolju prijazni avtomobili

Uporabnik cnpod je napisal:

Zdej ne vem, a si res tako nerazgledan, al se samo delaš? Nafta => Plastika, kemični izdelki, razkužila, čistila, maziva, umetna gnojila, lepila, različne smole in veziva, pesticidi, folije, mreže, umetna vlakna in tkanine... Konec nafte pomeni konec življenja kot ga pozna naša civilizacija tudi v primeru, če nafte ne bi več uporabljali kot gorivo.
PS: glavno sem pozabil... en kup medicinskih pripomčkov, zdravil in dodatkov prehrani.

Klikni za razširitev

Ti izdelki pa v zrak spucajo co2 in smradijo okolico?

Uporabnik cnpod je napisal:

Zdej ne vem, a si res tako nerazgledan, al se samo delaš? Nafta => Plastika, kemični izdelki, razkužila, čistila, maziva, umetna gnojila, lepila, različne smole in veziva, pesticidi, folije, mreže, umetna vlakna in tkanine... Konec nafte pomeni konec življenja kot ga pozna naša civilizacija tudi v primeru, če nafte ne bi več uporabljali kot gorivo.
PS: glavno sem pozabil... en kup medicinskih pripomčkov, zdravil in dodatkov prehrani.

Klikni za razširitev

Za votloglavca....text je preobremenitev za njegov orešček, mogoče mu bo s sliko lažje

Uporabnik darjan je napisal:

Ti izdelki pa v zrak spucajo co2 in smradijo okolico?

Klikni za razširitev

Ti si pa res ornk trd kje u glavo... Rekel si, da naftovodov (in s tem požarov) ne bo, ko ne bo več dizelskih avtomobilov. Jaz pa sem ti odgovoril, da se nafta uporablja tudi za mnoge druge stvari, ne samo za gorivo, kar pomeni, da naftovodi bodo še vedno obstajali.

Ja ker ne bo treba tolko nafte za pogon “vozil”. Baje se polovico nafte rabi samo za to da jo “distributiramo”

Zanimivi podatki AI: Če upoštevamo skupno energijo (vse vire toplote, plin, lastne naftne derivate in elektriko), ki je potrebna za celoten cikel nastanka bencina – od črpanja nafte iz vrtine, transporta s tankerji do končnega rafiniranja –, znaša ta poraba približno 1,5 do 2,2 kWh energije na liter končnega bencina.
To pomeni, da moramo za vsak liter bencina, ki ga natočimo v rezervoar, vnaprej porabiti (ali izgubiti) med 17 % in 25 % njegove končne energijske vrednosti.

Pri proizvodnji dizelskega goriva so energijske številke malce drugačne kot pri bencinu. Postopek rafiniranja dizla je v osnovi nekoliko manj energetsko potraten kot pri bencinu, vendar pa ima dizel višjo gostoto in večjo energijsko vrednost na liter.
Za proizvodnjo in dostavo enega litra dizla se skupaj porabi med 1,1 in 1,6 kWh energije (vsi viri vključno s toploto), njegova končna energetska vrednost pa znaša okoli 10,0 kWh na liter.
To pomeni, da v celotnem procesu (od vrtine do rezervoarja) porabimo približno 11 % do 16 % končne energije, ki jo dizel vsebuje. Proizvodni cikel dizla je torej energijsko nekoliko učinkovitejši od bencinskega