Glasba je širok pojem. Kot politika. Vsak si je po svoje razlaga. Uspešnost določijo poslušalci ne pa glasbenik!!! Če si še tako dober in te nobeden ne posluša, je bolj slaba tolažba o kvaliteti neke glasbe. To je eno. Narodna glasba, ki je zaigrana s diatonično harmoniko oz. frajtonarco je res v večini v treh durih. Boljši dodajo še kaj več. Na klavirski harmoniki je že bolj komplicirano. Je lahko vsega več. Samo za dober komad ni pogoj, da je sestavljen iz 34 akordov in od tega kup molov,sus, 7, 6, ...itd. Zraven spada še dinamika,spevnost, melodičnost, ritmika, tudi besedilo.... še kaj?! In če čim več stvari zadaneš oz nekomu uspejo... je to to. Če poslušaš klasiko... tam se skozi glasbo govori zgodba. Etno.... vse na ritmu, ki je najbolj glasen še prepotiho.
Še nekaj o glasbenikih.... pravi srbski trobentač, je s prve zadel nek slovenski narodni komad. Vsaka mu čast.... ampak več od dura in mola ni zadel. Torej... supar, ampak z ogromno pomankljivisti.
Kaj je rekla Neisha v nekem intervijuju: Glasbeniki (nekateri) bi radi zakomplicirali glasbo do maximuma. Ampak marsikdaj po tem ni potrebe. Nobene inprovizacije izvirnosti .... čisti glasovi, zadeti vsako četrtinko, ki jo kot zgrešeno pokaže samo računalnik, prosto uho je težko zazna... itd. (redki)
In na tem področju je narodna glasba takšna kot je, južneje je drugačna.... severneje podobna..... Amerosi imajo country, ki je ritmično zelo blizu polki....itd....
Ja, verjamem pa, da marsikoga boli, če eni narodnjaki napolnijo drvorano Golovec 2x. Tako pač je!!!
?
