Neželeni učinki cepiv (Engerix B)

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
Citat:
Zdravniki so tisti, ki odločajo o zdravljenju pacientov in zato tudi prevzemajo odgovornost.

Mi poveš prosim petdeset primerov, za katere so ob zapletih zdravnikov prevzeli odgovornost.... Tole bo pa nekaj novega v vaši praksi.

Zadnjič sem imel hčerko pri zdravniku, ki je izvajala vakcinacijo Engerix-B (hep B). Pou ure nakladanja kako je zdravilo učinkovito, medtem pa ni navedla enega stranskega možnega učinka, razen glavobola....

Vprašal sem jo če lahko pisno jamči za morebitne stranske pojave, ki jih v njenem primeru ni, saj kot sem izvedel niti proizvajalec noče jamčit zanje.

nato preobrat

Odgovor je bil, da je ona samo izvjalec vakcinacij, ne more pa dajati oz prevzemati nobenih odgovornosti vakcinacij.

Gospod Jernej, tkole sem pa lahko tud jest dohtar, šus v ramo in voila....... pa prašam za morebitne alergične simptome...
V naši državi ste vi odgovrni za vse (vsaj tko trdite), do točke kjer ni zapletov, če so takrat pa ste nenadoma samo izvajalci in o kakršni koli odgovornosti nočete slišat več.

Tolk bušitarskega nakladanja od tebe res nisem pričakoval. Glede nato, da naši zavarovanci žal zaenkrat še nimajo izbire zdravstvenih storitev v tujini, lahko tulite v en rog, kot počneš ti...

Bojim pa se, da če bi bla možnost drugačna oz če bi folk mel denar, bi predvsem uporabljali pot našega vrlega predsednika države in bi vi dejansko in upravičeno skoz u luft gledal..



Edit: tema ločena od stare in spremenjen naslov.
 
Nazadnje uredil moderator:

Konec

Guru
Izključen uporabnik
22. avg 2007
1.924
753
113
GO rica
Oh uboga gnila drzava kam se drenja...
Prvo mi drzava ne zagotovi zdravljenja v normalnem casu ker noce placevati in nalasc ustvarja vrste....ko koncno pridem po 2 letih na narocen pregled pa bi moral doktor me v sekundi sprejeti....
Ma kaj lahko pricakujes od take gnile kot pa gnile zakone in veleumja dobro placanih nicdelnezev po ministrstvih...
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Ti imaš resnično resne probleme z oceno tveganja. Prejšnji teden cunami (ali presahnitev... ne vem več) na Savi, danes grozzzeča nevarnost cepiva proti HBV.
smirk-1.gif


Reality? Seriously?
 

Blackjack

Guru
24. nov 2007
4.986
1.051
113
Citat:
Uporabnik reality pravi:
Vprašal sem jo če lahko pisno jamči za morebitne stranske pojave, ki jih v njenem primeru ni, saj kot sem izvedel niti proizvajalec noče jamčit zanje.

Jamci za morebitne stranske pojave? verjetno tebe stranski pojav dejansko osreci da si ga zelis in to celo z pisnim jamstvom.

Se vidi da imas resne tezave v zivljenju.
cheer.gif
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
Razloži, cepljenje je obvezno, odogovrnosti pa noče noben prevzeti. Lahko ti dam copy paste možnih stranskih pojavov, tega cepljenja, ki so ga v EU ravno zaradi tega opustili...

Vidiš, ni paranoje, ampak ko nakladaš o odgovrnosti je le ta ustna, podpisat pa noben noče. Tolk o bulšitu, ki ga prodajaš?
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
Ne, glede nato, da je cepljenje obvezno in morebitni stranski pojavi, ki imajo za posledico lahko smrt, bi pričakoval najmanj to.

En razlog je opuščanje ceplenja ravno zaradi tega razloga v EU.
Moj reply astro boyu pa je bil ker nalaga o nekih odgovornostih zdravnika, ki jih ni..... Vemo, kako se to konča pri nas. Daleč od tega pa je da zahtevam od zdravnikov nezmotljivost, ampak ko bašete o odgovornosti je stvar pri nas jasna....

ob morebitnim trajnih posledicah, odgovornost in posledice nosijo starši, dohtarji pa naprej ordinirajo, no mogoče jo po silnih pritiskih javnosti zbornica opomni in jo pošlje na izobraževanje...

toliko o tem......, potem pa še nagajajo pri zavarovalnicah pri izplačilu odškodnin.

Kr se cepljenja tiče, pa to obvezujete, odgovarjate ne.......
 
Nazadnje urejeno:

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Ne delaj se bolj neumnega kot si. Dobro veš, kakšna je incidenca stranskih pojavov pri cepljenju. Pa ne mi zdaj spet nakladat o narkolepsiji...
Enostavno nisi sposoben oceniti, katero tveganje je relevantno in katero ni. Paranoik si, zapovrh pa še nakladaš. V trenutku, ko si froca prvič posadil v avto, je bil izpostavljen večjemu tveganju za življenje ogrožujoče stanje, kot pri kateremkoli cepljenju.
A boš zdej jokal, da bi moral minister za promet prevzeti odgovornost za to?!

Poleg tega ponovno pozabljaš glavno funkcijo cepljenja - zaščita populacije in javnega zdravja. Tvoj froc ni cepljen, zato da bo ostal zdrav - AMPAK ZATO, DA DRUGI NE BODO ZBOLELI. Verjetno sicer ne vidiš razlike, ampak verjemi da ta je.
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
govorim za hepatis B, vakcinacijo...

no poglej študijo:
mag. Karin Rižner
http://www.svood.org/jugpril3.html

Še enkrat, kar je obvezno morate prevzet odgovornost.... O narkolepsiji pa nisem rekel nič v tem postu, zopet iz naftalina vlečeš.. Dejstvo pa je da se tisto vakcinacijo skupaj z farmacijo sproduciral in zavajali z pandemijo in ne vem kakšno kaotično smrtnost...

tolko o bulšitu, ki ga dajete..

Če si siromak tko mal plačan, daj odpoved.... pa pejt za mesarja.....

V EU so nehali cepit za tovrstnim cepivom, ker je bolj škodljiv kot koristen, kaj od tega ne razumeš ne vem, zopet si pa ves taglavn. Zaenkrat bolj zaupam tujem zdravstvu kot našem, sej če laično rečemo, se vsi z kešom drugje zdravjo.... to nekaj pove...

ti pa se kot vedno smiliš sam sebi, ne vem kdo ti brani, da greš vn ali zamenjaš službo..
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Kot referenco navajaš SVOOD? Skupino paranoičnih, bolj ali manj internetno izobraženih posameznikov like yourself, ki očitno ne razumejo osnov cepljenja in ki jim je najljubše početje - trganje sestavin cepiv iz konteksta (kar je lepo razvidno iz tvojega linkanega "članka") in katerih spomin in geografska ozaveščenost segajo par deset let nazaj ter do meja EU.

FAIL?!
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
še enkrat študija je naredila:

mag. Karin Rižner, univ.dipl.biol.

ki nima nobene veze z SVOODom..
na drugi strani mi odgovarja superveleumni paranoični kvazi abrveznik, ki se visoko ceni, a je premalo plačan...

še enkrat dej odpoved in ne gundžej
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Jaz da sem paranoičen?

Ti to resno?! Spet zmanjkalo argumentov? Kaj če bi se držal tem, kjer znaš povedati kaj relevantnega in kjer ti ni potrebno linkati močno dvomljivih virov.

Pazi, ko greš zdejle ven iz bajte. Saj veš, meteoriti, cunamiji, presihajoči veletoki, potresi 9,0+ in zlobni zdravniki, ki bi te radi cepili. Res neverjetno, kako adrenalinsko živiš. Morda bodo po tebi celo posneli film.
hysterical-1.gif
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
ja astroboy..... bom merkal
kr se argumentacije tiče, si na zlo slabem glasu..

ko ste razglašali pandemijo, vam ni verjel skoraj nihče, bil si pa glasn... no pobralo jih je manj kljub necepljenju kot pa za običajno sezonsko gripo.....

če bi tvoj film o javkanju posneli... da revež delaš zastonj... men bolj liči na lastno nesposobnost..

je hudič če tvoje delo nihče ne ceni? Javnemu zavodu lahko nebuloze in nek mišmaš prodajaš, zasebnikom ne, drugače ne vidim razloga, zakaj še nisi na bolj plačanem delovnem mestu?

in btw koga briga tvoj prosti čas... zaradi mene lahko ceu dan u luft skačeš? tolko o nabijanju in neki kvazi odgovonosti, ki jo nimaš?
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Ko boš razumel (dokaj enostaven) pojem cepljenja in precepljenosti populacije, se javi, do takrat pa v politiki ostani.
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.878
107
63
štajerska
spet ste čisto skrenili iz poti...
meni se zdi, da zdravniki pravzaprav nimajo nič ali pa zelo malo z naročanjem pacientov. ker razporede oz naročanja opravljajo medicinske sestre. ene jih več naročijo ene manj, pri nekaterih to sploh ne funkcionira pravilno pri drugih pa deljue odlično.
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
jaz ne vem, kaj gre narobe pri tistih, ki čakajo 8 ur, to se tudi meni ne zdi normalno, vem pa kaj se zgodi pri tistih, ki čakajo po 2-3 ure

recimo če gledaš princip delovanja puljenja zob na stomatološki kliniki:
Za 1 pacienta imaš 15 minut časa in tako so tudi naročeni, v ordinaciji sta 2 stola, na katerih se dela istočasno. Ker folk itak hodi pred napisano uro tja, sedijo že vsaj pol ure pred napisano uro tam. In tako imaš ob osmih (ko se končajo kontrolni pregledi) v čakalnici najmanj 10 folka. Potem pa se pri enem nekaj zalomi in traja poseg namesto 15 minut, 60 minut. To pomeni, da bodo morali trije čakat 45 minut...

Lahko pa ga po tem predlogu zakona delam 15 minut, potem pa razmesarjenega postavim v čakalnico, da tisti za njim ne bodo čakali več, njega pa vzamem potem na koncu, ali pa plačam 3x po 4000 €
bonk.gif
 

ceedevita

Majstr
24. jul 2009
6.878
107
63
štajerska
to je itak neumno vse skupaj. je pa zanimivo, da pri samoplačniških ambulantah praktično ni čakanja.
je pa tudi to blesavo, da zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo za zdravje diktirata kaj in koliko se lahko dela
pa še ena zadeva mi ni jasna. zakaj ima pri nas vsak zdravnik po tri medicinske sestre, ki ne delaji praktično nič drugega , da cetlce izpolnjujejo in iščejo tipke na računalniku, če bi lahko zdravnih tisto diagnozo sam napisal v računalnik in tudi recept ( tako kot npr v avstriji ), potem pa primankuje medicinskih sestr na oddlekih, kjer so res potrebne, ne pa da se špilajo tajnice
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
na splošno sem govoril o obveznosti cepljenja ne prostovolnem......

kr se tiče odgovornosti, niti proizvajalec noče dati jamstva na cepivo..
Zdravnica pa je lagala
da je cepivo doživljensko
da razen glavobola ali povišane temprerature ni stranskih učinkov
ni navedla niti stranskih možnih pojavov proizvajalca, kar bi po zakonu morala
itd...

evo proizvajalčevi stranski učinki

Stranski pojavi, navedeni v slovenskem navodilu za uporabo:

- lokalni na mestu vboda: prehodna bolečina, rdečina, oteklina
- splošni: utrujenost, povišana temperatura, slabost
- centralni in periferni živčni sistem: vrtoglavica, glavobol, parestezije
- gastrointestinalni sistem: navzea, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu
- etra in žolčnik: spremenjeni jetrni testi
- mišično skeletni sistem: artralgije, mialgije, artritis
- koža in sluznice: izpuščaj, pruritus, utrikarija
- kardiovaskularni sistem: sinkopa
- respiratorni sistem: znaki bronhospazma
- levkociti in retikuloendotelialni sistem: limfadenopatija


Redki stranski učinki so še:

- splošni: anafilaktični šok, serumska bolezen
- kardiovaskularni sistem: hipotenzija, vaskulitis
- centralni in periferni živčni sistem: paraliza, nevropatija, nevritis (vključno Guillain-Barrèjev sindrom , optični nevritis in multipla skleroza), encefalitis, encefalopatija,
- meningitis
- koža in sluznice: angioedema

Izjemoma se pojavi multiformni eritem.
Opis cepiva

Engerix-B ® je rekombinantno DNK cepivo, ki vsebuje prečiščen površinski antigen virusa hepatitisa B. Pridobljeno je z gensko manipulacijo celic kvasovk Saccharomyces cerevisiae , ki prenašajo površinski antigen gena virusa hepatitisa B. Površinski antigen v celicah kvasovk prečistijo z večimi fizikalnokemijskimi postopki. V končnem izdelku je antigen absorbiran na gelu aluminijevega hidroksida. Cepivo ne vsebuje nobenih snovi človeškega izvora.

0,5 ml cepiva (za pediatrično uporabo) vsebuje 10 mcg površinskega antigena hepatitisa B absorbiranega na 0,25 mg aluminija v obliki aluminijevega hidroksida. Dodan je tiomersal (derivat živega srebra) v količini 1:20.000 kot antiseptik, natrijev klorid (9 mg/ml) ter fosfatni pufri - dinatrijev fosfat dihidrat (0,98 mg/ml) in natrijev dihidrogen fosfat dihidrat (0,71 mg/ml).

Vir: Physicians' Desk Reference®, 2000

Nevarne sestavine cepiva

Tiomersal

Tiomersal vsebuje 49,6% utežnih odstotkov živega srebra (Hg) in se metabolizira v etilživo srebro in tiosalicilat. Na voljo je zelo malo podatkov o razliki v toksičnosti obeh organskih oblik živega srebra – etilživo srebro in metilživo srebro. Obe organski obliki sta nevrotoksični pri večjih odmerkih (Axton 1972, Matheson 1980). Natančnih podatkov o še sprejemljivih odmerkih, ki nimajo učinkov pri razvoju dojenčkov, ni. Na voljo pa je ogromno podatkov o preobčutljivostnih reakcijah, ki jih povzroča tiomersal (Cox 1988, Seal 1991, Wantke 1994, Urchida 1994, Pirker 1993, Patrizi 1999). Da je tiomersal znan povzročitelj alergij, potrjuje slovenski pravilnik o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo (UL RS 82/2000).

Strupenost organskih živosrebrovih spojin se odraža predvsem na centralnem živčnem sistemu, ledvicah, prizadet pa je tudi imunski sistem (Clarkson 1993, 1997; Lowell 1996). Organsko živo srebro prehaja placento in krvno-možgansko bariero (Grandjean 1997). Metilživo srebro se razporedi po vsem telesu, koncentrira pa se v krvi in možganih (Pfab 1996). Izloča se zelo počasi: povprečna razpolovna doba je 40-50 dni. Po podatkih večine nacionalnih toksikoloških centrov razvitih držav ni znana največja še varna doza za človeka, saj ni še nihče dokazal, da varna doza živega srebra za človeka sploh obstaja. Po podatkih ameriških inštitucij EPA, FDA in ATSDR pa je največja dovoljena dnevna doza od 0,1 do 0,4 mikrogramov na kg telesne teže (Anonimno 1999). Živo srebro je izredno toksično za razvijajoče se možgane zarodka med nosečnostjo. Zaradi teh dejstev je ameriška pediatrična akademija dala izjavo, da je zaradi akumulacijskega učinka možno, da so cepljeni novorojenčki in majhni dojenčki izpostavljeni prevelikim odmerkom tiomersala v cepivih (vsak prejme 3 odmerke) in pozvala proizvajalce, da v svojih cepivih zamenjajo tiomersal z drugimi antiseptiki. Pozvali so tudi vse zdravnike, da na to opozorijo vse starše cepljenih otrok (Anonimno 1999).

Na dan prihaja tudi vedno več podatkov o škodljivosti živega srebra za imunski sistem. Živo srebro je znan imunomodulator, njegove soli in salicilati pa povzročajo tudi avtoimunske sindrome (Moszczynski 1997). Zelo dobro dokumentirana je tudi preobčutljivost na tiomersal, ki povzroča zelo različne simptome od izpuščajev, ekcemov, utrikarije, dermatitisa do astme (Ritschel 1990). Najbolj zaskrbljujoči pa so podatki o imunotoksičnosti in citotoksičnosti živosrebrovih snovi za človeka v zelo nizkih koncentracijah (0-100 ng) (Shenker 1992, 1992a, 1993). Poročajo o zaviralnem učinku Hg na aktivacijo limfocitov T, citotoksičnosti za limfocite B, limfocite T in monocite, zaviralnem učinku na proliferacijo limfocitov in na izločanje citokinov. Tiomersal popolnoma prepreči fagocitozo človeških levkocitov pri koncentraciji 1:24.000 in 1:17.000. Pri računanju indeksov toksičnosti za posamezne antiseptike so ugotovili, da je tiomersal 4- do 5,7-krat bolj toksičen za človeške celice kot za bakterijske celice (npr. stafilokoke) (Welch 1940).

Viri:

The Merck Manual of Diagnosis and Therapy, 17th edition, 1999
Grandjean P et al. 1997. Cognitive deficit in 7-year-old children with prenatal exposure to methylmercury; Neurotoxicol Teratol 19(6): 417-28
Clarkson TW. 1997. The toxicology of mercury; Crit Rev Clin Lab Sci 34(4): 369-403
Clarkson TW. 1993. Mercury: major issues in environmental health; Environ Health Perspect 100: 31-8
Pfab R et al. 1996. Clinical course of severe poisoning with thiomerosal; J Toxicol Clin Toxicol 34(4): 453-60
Lowell JA et al. 1996. Mercury poisoning associated with high-dose hepatitis-B immune globulin administration after liver transplantation for chronic hepatitis B; Liver Transpl Surg 2(6): 475-8
Matheson DS. 1980. Mercury toxicity (acrodynia) induced by long-term injection of gammaglobulinemia; J Pediatr 97(1):153-5
Axton JH. 1972. Six cases of poisoning after a parenteral organic mercurial compound (Merthiolate); Postgrad Med J 48(561): 417-21
Cox NH et al. 1988. Thiomerosal allergy and vaccination reactions; Contact Dermatitis 18(4): 229-33
Seal D et al. 1991. The case against thiomersal. Lancet 338(8762): 315-6
Wantke F et al. 1994. Thimerosal induces toxic reactions. Int Arch Allergy Immunol 105 (4): 408.
Uchida T et al. 1994. Thimerosal induces toxic reaction in non-sensitized animals. Int Arch Allergy Immunol 104(3): 296-301.
Pirker C et al. 1993. Ethylmercuric chloride: the responsible agent in thimerosal hypersensitivity. Contact Dermatitis 29(3): 152-4.
Patrizi A et al. 1999. Sensitization to thimerosal in atopic children. Contact Dermatitis 40(2): 94-7.
Pravilnik o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo, UL RS 82-3751/2000
Shenker BJ et al. 1992. Immunotoxic effects of mercuric compounds on human lymphocytes and monocytes, I. Suppression of T-cell activation; Immunopharmacol Immunotoxicol 14(3): 539-53
Shenker BJ et al. 1992. Immunotoxic effects of mercuric compounds on human lymphocytes and monocytes, II. Alterations in cell viability; Immunopharmacol Immunotoxicol 14(3): 555-77
Shenker BJ et al. 1993. Immunotoxic effects of mercuric compounds on human lymphocytes and monocytes, III. Alterations in B-cell function and viability; Immunopharmacol Immunotoxicol 15(1): 87-112
Shenker BJ et al. 1998. Low-level methylmercury exposure causes human T-cells to undergo apoptosis: evidence of mitochondrial dysfunction; Environ Res 77(2): 149-59
Moszczynski P. 1997. Mercury compounds and the immune system: a review; Int J Occup Med Environ Health 10(3): 247-58
Anominous 1999; Thimerosal in Vaccines – an Interim Report Clinicians; APP Board, 7.7.1999
Ritschel RL et al. 1990. Reactions to thimerosal in hepatitis B vaccines; Dermatol Clin 8(1): 161-4
Welch H et al. 1940. Method for determining the effect od chemical antiseptis on phagocytosis; Am J Public Health 30: 129


Aluminijev hidroksid

Aluminij dodajo cepivom, da bi ojačali imunski odziv na vbrizgan antigen. Precej študij je pokazalo, da že sami aluminijevi adjuvansi povzročajo stranske učinke in nastajanje protiteles IgE, ki kažejo na alergične reakcije (Blennow 1989, Hedenskog 1989, Ad hoc group 1988).

Raziskovalci so odkrili tudi, da lahko vbrizgani aluminij vztraja v tkivih tudi tedne in celo leta v obliki podkožnih granulomov. Ti oddajajo aluminij še leta po aplikaciji (Slater 1982). V medicinski literaturi je opisan primer nastanka granuloma tudi po cepljenju proti hepatitusu B (Hutteroth 1990).

Nevrotoksičnost aluminija je bila potrjena v mnogih raziskavah. Kaže, da je povezan z različnimi nevrološkimi okvarami, kot so encefalopatija, demenca, Alzheimerjeva bolezen, motnje spomina in epilepsija (Kopeloff 1942, Klatzo 1965, Wills 1983, Crapper-McLachlan 1991, Eichhorn 1978, 1993, Candy 1986, Dollinger 1986, Matryn 1989). Nevrotoksičnost aluminija se je nedvomno pokazala, ko je prišlo do zastrupitev dializnih bolnikov zaradi jemanja preparatov, ki so vsebovali gele aluminijevih spojin (aluminijeve soli ali aluminijev hidroksid). Pri dializnih bolnikih so našli velike količine aluminija v različnih tkivih in serumu (Mahurkar 1973). Bolniki so imeli hude nevrološke težave, ki so jih s skupnim imenom poimenovali dializna encefalopatija, bolezen pa se odraža v motnjah govora, demenci, motnjah spomina, dezorientaciji, tremorju in krčih (Alfrey 1976, Barrett 1975). V poskusih na podganah so po parenteralni ali oralni aplikaciji aluminija ugotovili akumulacijo aluminija v jetrih, serumu, srčni mišici, možganih in kosteh. Posledice so bile letargija, anoreksija, krvavitve in smrt.

Viri:

Physician' Desk Reference ®, 2000, stran 2998
Zaključki poročila ekspertne komisije ameriškega medicinskega inštituta leta 1994
Ad hoc group for the study of pertussis vaccine. Placebo-controlled trial of two acellular pertussis vaccine in Sweden-Proctective efficacy and advese events. Lancet 1988 I: 955-960
Blennow et al. 1989. Adverse reactions and serologic response to a booster dose of acellular pertussis vaccine in children immunized with acellular or whole-cell vaccine as infants. Pediatrics 84: 62-7
Hedenskog et al. 1989. Immunoglobulin E response to pertussis toxin in whooping cough and after immunization with a whole cell and acellular pertussis vaccine. Intern Arch Allergy Apll Immunol 89: 156
Dollinger et al. 1986. Aluminium in antacids shown to accumulate in brain and bone tissue. Gastroenterol Obs 5: 478
Kopeloff et al. 1942. Recurrent convulsive seizures in animals produced by immunological and chemical means. Am J Phychiatry 98: 881
Klatzo et al. 1965. Experimental production of neurofibrillary degeneration. J Neuropathol Exp Neurol 24: 187
Slater et al. 1982. Aluminium hydroxide granulomas. Light and electron microscopic studies and x-ray microanalysis. Br J Dermatol 107: 103-108
Hutteroth TH et al. 1990. [Aluminum hydroxide granuloma following hepatitis B vaccination]. Dtsch Med Wochenschr 15(12): 476
Crapper-McLachlan et al. 1991. Would decreased aluminium digestion reduce the incidence of Alzheimer's disease? Can Med Ass J 145: 793-804
Candy et al. 1986. Aluminosilicates and senile plaque formation in Alzheimeris disease. Lancet I: 354-357
Eichhorn GL. 1978. Alzheimer Disease: Senile Dementia and Related Disorders. New York: Raven Press
Eichhorn GL. 1993. Is there a relationship between aluminium and Alzheimer's disease? Experimental Gerontology 28: 493-498
Martyn et al. 1989. Geographical relation between Alzheimer's disease and aluminium in drinking water. Lancet 339: 59-62
Mahurkar et al. 1973. Dialysis dementia. Lancet 1: 1412
Alfrey et al. 1976. The dialysis encephalopathy syndrome, possible aluminium intoxication. N Engl J Med 94: 184
Barrett et al. 1975. Dialysis-associated dementia. Aust NZ J Med 5: 62
Wills M et al. 1983. Aluminium poisoning: Dialysis encephalopathy, osteomalacia and anaemia, Lancet 2.7.1983: 29


skratka zdravnik ki cepi, ne pove niti kar je po zakonu obveznega, zaradi stranskih učinkov so to cepivo v EU opustili, sploh pri novorojenčkih in malih otrocih, cepijo le rizične skupine....
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Citat:
Uporabnik ceedevita pravi:
to je itak neumno vse skupaj. je pa zanimivo, da pri samoplačniških ambulantah praktično ni čakanja.
je pa tudi to blesavo, da zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo za zdravje diktirata kaj in koliko se lahko dela
pa še ena zadeva mi ni jasna. zakaj ima pri nas vsak zdravnik po tri medicinske sestre, ki ne delaji praktično nič drugega , da cetlce izpolnjujejo in iščejo tipke na računalniku, če bi lahko zdravnih tisto diagnozo sam napisal v računalnik in tudi recept ( tako kot npr v avstriji ), potem pa primankuje medicinskih sestr na oddlekih, kjer so res potrebne, ne pa da se špilajo tajnice

Načeloma zdravniku/zobozdravniku pripada 1 medicinska sestra. Zdravniku/zobozdravniku specialistu pa 2.

V bistvu za normalno funkcioniranje ordinacije potrebuješ eno sestro in eno administratorko, če ne se vse skup po nepotrebnem ustavlja.
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Citat:
Uporabnik reality pravi:
na splošno sem govoril o obveznosti cepljenja ne prostovolnem......

WALL OF ŠPEH

skratka zdravnik ki cepi, ne pove niti kar je po zakonu obveznega, zaradi stranskih učinkov so to cepivo v EU opustili, sploh pri novorojenčkih in malih otrocih, cepijo le rizične skupine....

Citat:
Uporabnik KillaKHAN pravi:
Ko boš razumel (dokaj enostaven) pojem cepljenja in precepljenosti populacije, se javi, do takrat pa v politiki ostani.
 

reality

Vudu lešinar
24. jul 2007
4.731
0
36
no potem pa razloži dokej enostaven pomen cepljenja (obveznega), za katerega proizvajec noče jamčit?

da slišim?

In da se razumemo, cepivo ne omogoča imunost proti okužbo, niti ni potrjeno, da ne omreš za morebitno okuženost..

torej čakam na pomen?
 
Nazadnje urejeno:
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.