Citat:
Uporabnik Apollo8 pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Citat:
Uporabnik Apollo8 pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Evo, točno to je problem slo policije - nihče jih ne šmirgla, sami pa ne poskrbijo, da bi jih. Bab je kar šla? A se hecajo? In je niso enostavno prijeli in zadržali (in po potrbi s prijemom umirili in pridržali)? In psa takoj pokončali, ker jih je ogrožal?
Sorry, ampak ko pa take berem (pa una, ko je policaj skozi okno lezel v avto) se mi pa malo nehajo smilit. Še ko imajo pooblastila, se jih ne upajo ali jih ne znajo uporabit ...
Ne tok na pamet v zaru borbe. Ce so jo poznali iz predhodnih postopkov potem niso imeli pooblastila da jo zadrzijo. Podatke lahko v evidencah preverijo, placilni nalog lahko vrocijo po posti. Ce bi jo zadrzali bi ji kratili svobodo gibanja in bi slo za nezakonit odvzem prostosti.
Tako deluje nasa drzava. In kar sem zapisal ni moje mnenje ampak sodna in pravna praksa ki jo je pravosodje izoblikovalo.
Sorry, ampak mirno bi jo pridržali zaradi suma kakega KD ... Samo malo kreativen je treba biti, saj se kaj najde, ne pa samo pildke za prekrške pisat. Pa tudi če jo potem preiskovalni izpusti.
Sploh bi pa morali preprečit odhod psa.
Daj no ne pisi neumnosti prosim. Policijska pooblastila, ki so usmerjena proti clovekovim pravicam oziroma jih omejujejo, so v zahodnih demokracijah nekaj, kar je stalno pod drobnogledom strokovne in laicne javnosti. Ko govoriva o njih in o njihovi uporabi, se enostavno ne moreva pogovarjati na nivoju "Sorry, ampak mirno bi jo pridržali zaradi suma kakega KD ... Samo malo kreativen je treba biti, saj se kaj najde...". Pridržanje je ukrep policije in ne kazen za kršitelja ali osumljenca. Ker v nadaljevanju pises, da bi to lahko storili "tudi ce jo v nadaljevanju preiskovalni izpusti" sklepam da govoris o pridrzanju na podlagi zakona o kazenskem postopku.
Ker si to ti in vem da ne trolas, ti bom v nulo opisal kdaj in kako in zakaj lahko policist odredi pridrzanje na podlagi ZKP. Vem da bom spet zabil nekaj casa ampak reciva, da je to moj doprinos skupnosti tule gor.
Kot prvo potrebujemo osumljenca in konkretno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil. Nato je potrebno preveriti katerega kaznivega dejanja sumimo osebo. Zakon o kazenskem postopku z vsemi svojimi dopolnili (v nadaljevanju ZKP) natancno opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni ter za katera kazniva dejanja se pridrzanje sploh lahko odreja. Osnovni clen, ki govori o pridrzanju je 157. clen ZKP, ki v prvem odstavku doloca:
Citat:
Policisti smejo nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov za pripor iz prvega odstavka 201. člena ali prvega odstavka 432. člena tega zakona, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi sporoči policist preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. Preiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z ovadbo državnemu tožilcu.
Gre za primere, ko gre npr. za osebo brez stalnega bivalisca, ki se izmika policiji, itd. Ko imas napisano ovadbo in osebo najdes na ulici, jo takoj privedes k dezurnemu preiskovalnemu sodniku. S tem se mora seveda strinjati tozilec, ker je tozilec tisti, ki usmerja preiskavo ter bo zoper konkretno osebo zahteval pripor.
Najpogostejse pridrzanje po ZKP pa je pridrzanje po II. odstavku 157. clena, ki pravi:
Citat:
Policisti smejo izjemoma nekomu vzeti prostost in ga pridržati, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju in so za pripor podani razlogi iz 1. in 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona in 1. in 2. točke prvega odstavka 432. člena tega zakona, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona pa le, če je opravičena bojazen, da bo ta oseba uničila sledove kaznivega dejanja.
Torej prvo potrebujemo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolznosti in ne na predlog oskodovanca.
Sedaj pa se lotiva konkretnega primera te zenske, na podlagi podatkov, ki smo jih lahko prebrali. Ali je njeno pridrzanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti? Ne, ker ocitno policisti vedo kdo je, saj so sami napisali, da jo poznajo. Ali je pridrzanje potrebno zaradi preverjanja alibija? Glede na to, da si ti predlagal pridrzanje zaradi konkretnega dogodka, ki se je zgodil na policijski postaji, ni mozno govoriti o alibiju, saj je bila "osumljenka" prakticno "zalotena" pri dejanju (ki ga ne poznava, ti predlagas kreativnost in da bi se dalo kaj spomnit). Ostane nama se razlog "
zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju". To je najpogostejsi razlog za pridrzanje oseb in ga lahko uporabiva, ce zeliva opraviti razgovore z nekimi drugimi osebami, ce zeliva oprqaviti kako hisno preiskavo, itd...
Potem pa morajo biti podani se razlogi za pripor, ki so navedeni v 201. ter 432. clenu in sicer:
I. odstavek 201. clena (1. in 3. tocka, policija se ne more opirati na 2. tocko - na to tocko se lahko opira le sodisce ob uvedbi pripora kasenje med postopkom)
Citat:
Če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se sme pripor zoper njo odrediti:
1) če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila;
2) če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce;
3) če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.
ter
I. odstavek 432. clena (obe tocki)
Citat:
Pripor se sme na obrazložen predlog tožilca izjemoma odrediti zoper tistega, za katerega je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti:
1) če se skriva, če se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali če so podane druge okoliščine, ki očitno kažejo na nevarnost, da bo sicer pobegnil;
2) če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let, kadar je podan razlog za pripor iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona.
Torej ali ugotavljanje istovetnosti, ali dejstvo da je oseba tujec in se z odhodom v tujino lahko izogne kazenskemu postopku v RS. Potem je en od razlogov ponovitvena nevarnost (tu se ne mores opreti na predhodne ugrize psa (ce bi od tu gradil primer), ker gre za prekrske in ne kazniva dejanja).
Ce gledava 432. clen pa nimava podatka o dejanju ki bi ga ti ocital in tako ne veva ali so izpolnjeni pogoji.
Odvzem prostosti osebi, poseze v drugo ustavno najbolj varovano pravico in sicer pravico do svobode. Nad njo je le se pravica do zivljenja. In ne, ne moremo se o teh zadevah pogovarjati v stilu: bodimo kreativni, bomo se ze nekaj spomnili da jo zapremo. Strinjam se, moramo biti kreativni, vendar v primerih ko ze vemo da nekdo nekaj nezakonitega pocne in kreativnost potrebujemo da ga za konkretno stvar spravimo za zapahe.
En primer zakonite kreativnosti:
Oseba A po sloveniji ljudem menja napeljave na plinskih stedilnikih in za svojo storitev izda racun. Kasneje oskjodovanci ugotovijo, da menjava sploh ni bila potrebna, vsak posamicno pa je oskodovan za 50 EUR. Kot prvo, storilec jim je celo izdal racaun in tozilstvo se nagiba k temu, da ne gre za goljufijo ampak neposteno poslovno prakso (ki ni KD). Tudi ce bi slo za goljufijo, je meja za uradno pregonljivo kaznivo dejanje 500 EUR (oskodovanci pa so oskodovani za 50 EUR). Vsi pa vemo, da je dnevno oskodovani po 10 starejsih ljudi. In tu je kreativnost v tem, da utemeljis (in to tako da stoji na sodiscu), da dejavnost osumljenega predstavlja enovito dejavnost saj imajo vsa dejanja enake znake, enak modus in zasledujejo isti cilj. In vsem dejanjem dodas povezavo s 54. clenom KZ-1, ki govori o nadaljevanem kaznivem dejanju. No in tako premozenjsko skodo dvignemo nad 500 EUR in gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Nato ugotovimo, da osumljeni, strankam vedno pove, da je cev potrebno zamenjati, ker sicer lahko pride do eksplozije. Dejansko ima prav, ob casovni premici, ki limitira v neskoncnost, bo slej ali prej prislo do eksplozije saj bo cev nekega dne v daljni prihodnosti verjetno res preperela. In posledicno, osumljeni ni lazno predstavljal dejstev ali okoliscin stranki (kar je pogoj za KD goljufije). Vendar obstaja zakon, ki predpisuje, da gre v primeru preprecevanja eksplozij, za sluzbo varstva pred pozarom. Da to sluzbo opravljas na obmocju RS pa ti mora koncesijo podeliti URSZR. In ker se je predstavljal kot oseba ki skrbvi za varstvo pred eksplozijo (oz pozarom), je tu razlog, da je lazno prikazoval dejstva in okoliscine strankam. In smo s kreativnostjo postavili KD, ki stoji in izpolnili pogoje za uradno pregonljivo KD. Ostali pogoji pa so bili izpolnjeni ze prej. In ja, odrejen je bil pripor. In tu lahko govoriva o kreativnosti. Ne pa kar na blef: nekoga bomo zaprli, bodimo kreativni.
Upam da se ti zdi moj sestavek smiseln, ker se tezko bolj potrudim z razlago.