Najbrž si spregledal posnetek iz Balkana, kjer je prejšnje neurje v kompletu podrlo s protitočnimi mrežami zaščiten 20 ha velik nasad jablan. Toče je bilo toliko, da so zaradi teže popokali vsi betonski stebri in za sabo potegnili še vse jablane z mrežami vred. Tvoja rešitev za ta problem je torej?Toča je precej lokalen pojav vseeno. Seveda imaš to najprej v novicah danes, ko vsak lahko fotka svojo super kepo toče in to objavi v medijih. Kar pa še ne pomeni da je toča kar vsepovprek, dejansko jo je po statistiki celo manj kot včasih. Recimo lani je bila še hujša (širše področje) toča pa je bil vseeno na zahodu države glavni problem suša. Ni pa rečeno da je za kmetijstvo dobro če je ves čas dež kot je sedaj, dejansko je to še slabše kot suša (širjenje bolezni).
Po drugi strani so pa pri nas kmetje in tudi država povsem neprilagodljivi za te vremenske ujme. Večina zelenjave v EU pride iz pokritih (za točo zaščitenih) in namakanih rastlinjakov, pri nas pa vsako leto kaže kako je toča uničila nasade (kislih) kumaric. Pa hmelj, v tujini protitočne mreže klasika ker itak to predstavlja minimalni strošek ker imaš itak vse na stebrih in zajlah, pri nas nevideno. Pa enega namakanja država ni sposobna vzdrževat (vipavska dolina) kaj šele da bi kaj novega gradili. V tujini je to edina pot, dejansko osnovni pogoj kmetijstva. Pač dejstvo je da je kmetijstvo pri nas tehnološko povsem nekunkurečno, in jamrat ob vsakem ekstremu vremena tudi ni nič drugega kot kmečki populizem.
Tudi neurja pa vetrolomi prejšnje tedne so zabavni. Slikat iz helikopterja snope podrtih smrek v neki neprehodni vukojebini sredi alpske planote in objavit to kot katastrofo je samo medijsko pumpanje v času kislih kumaric. Smreke so se podirale v snopih in se še bodo, ker so neodporne na veter in na predalpski habitat. Delež smrekovih gozdov v naši državi pa še kar vztrajno raste ...