Citat:
Uporabnik Pbutec pravi:
Recimo, da podpiram te starše necepljenih sončkov, ker enostavno v zdravstvo ni več nobenega zaupanja. Na področju pediatrije je trenutno totalni kolaps in zmeda, saj zdravnikov primankjuje, med njimi pa je tudi precej takšnih šlampastih, za katere vem da sam ne bi šel k njemu na pregled, kaj še le da otroka peljem tja, da mu vzeme kri ali cepi.
Problem otroka je, sploh do 2 leti, da ne zna povedat kaj ga boli. Ko greš s takšnim otrokom k zdravniku, mu 99% napiše antibiotik in odslovi, ne da bi opravil osnovne preiskave in vsaj potrdil, da je antibiotik res potreben.
Osebno sem z malim otrokom najraje šel kar k dežurnemu, kjer je bil takojšnji sprejem v bolnico, tekom dneva so opravili teste, našli vzrok in ga tudi ustrezno zdravili. Prej smo recimo pri lastni pediatrinji menjali 3 različne antibiotike, kateri niso prejeli. Ni pa hotela opraviti osnovnih laboratorijskih testov - v bolnici so pokazali, da je vsaka žlička antibiotika bila odveč.
In sedaj, kaj ima to veze s CEPLJENJI?
Ogromno otrok je neprestano na antibiotikih, kar vse skupaj izpade tako, kot da so pediatri našli tržno nišo za prodajo tega "sranja". Zaradi tega ima ogromno otrok uničeno presnovo in imunski sistem. Vsak vsaj malo izobražen starš ve, da tak otrok ni pripravljen na odmerek cepiva. Potem se pa zaænejo borbe s pediatri in ugovori vesti.
Tudi sam sem po nasvetu enega bolj priznanih bolnišničnih pediatrov preprečil svoji pediatrinji, da takoj po 3 tednih antibiotikov opravimo cepljenje. Ona bi ga kar cepila, kar sva z ženo preprečila in uspešno izborila zamik cepljenja za 4 tedne, da se je otroku obnovila prebava in imunski sistem. Pazi to, v bolnici mi je to dohtar svetoval, potem pa si pediatrinja ni dala rečti in nas je hotela kar prijaviti neki inšpekciji. Bruhaš ...