Evo...
Znanje slovenščine nova ovira za tuje delavce
Sprememba zakona o urejanju trga dela, ki je bila sprejeta v petek, prinaša strožje pogoje za delavce iz tretjih držav, zlasti iz nekdanje Jugoslavije. Po novem se bodo morali v enem letu po izgubi dela naučiti slovensko, tudi če prej, med delom, tega niso potrebovali. Zagovornik enakosti in varuh človekovih pravic svarita pred diskriminacijo in kršenjem evropske zakonodaje.
Uroš Škerl Kramberger
3. december 2019 3. december 2019 16:43
Predviden čas branja: 4 min
Državni zbor je v petek sprejel spremembo zakona o urejanju trga dela, s katero bo država posegla v pravice tujih delavcev, zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije. Po novem bodo morali tisti med njimi, ki bodo delo v Sloveniji izgubili in se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje, v roku enega leta opraviti izpit iz slovenskega jezika. Namen zakona naj bi bila učinkovitejša integracija tujih delavcev v slovensko okolje. Vendar sta vlada in državni zbor po mnenju zagovornikov človekovih pravic s tem v resnici povzročila diskriminacijo. Med drugim zato, ker sta strožjo ureditev usmerila v brezposelne delavce, ki prejemajo nadomestilo (dokler so delali, jim jezika ni bilo treba znati), in še posebej delavce iz tretjih držav, ki niso članice Evropske unije.
Pot do integracije?
Po mnenju urada zagovornika enakosti Mihe Lobnika gre za neupravičeno razlikovanje med delavci na podlagi državljanstva. »Zagovornik je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter državni zbor pred sprejemom zakona opozoril, da je predlog, ki določa zahtevo po vstopnem znanju slovenskega jezika, v neskladju z evropsko ureditvijo. Zakon neupravičeno razlikuje med registrirano brezposelnimi osebami na podlagi osebne okoliščine – državljanstva,« so sporočili iz Lobnikovega urada. »Posredno pa bi lahko šlo tudi za diskriminacijo na podlagi drugih osebnih okoliščin,« so dodali.
Nad zakonom so zaskrbljeni tudi v uradu varuha človekovih pravic Petra Svetine, kjer se prav tako sprašujejo, ali je nova ureditev skladna z evropsko direktivo o prebivanju in delu tujcev iz tretjih držav. »Zastavlja se vprašanje, ali je taka rešitev res primerna za dosego navedenega cilja – učinkovite integracije specifične ranljive skupine, brezposelnih državljanov tretjih držav,« se sprašujejo. »Lahko bi se kazala kot vprašljiva med drugim zato, ker evropska direktiva določa, da naj bi bili delavci iz tretjih držav v državi članici, v kateri prebivajo, deležni enake obravnave kot domači državljani. To se med drugim nanaša tudi na svetovalne storitve zavodov za zaposlovanje,« opozarjajo pri varuhu. »Ista direktiva načeloma prepoveduje diskriminacijo delavcev iz tretjih držav glede na jezik,« pravijo.
Čas za ponavljanje
Predlogu je v državnem zboru nasprotovala stranka Levica. »Tujci, ki delajo v Republiki Sloveniji, ne glede na to, iz katere države prihajajo, v slovensko blagajno enakovredno prispevajo. Ko torej država potrebuje delovno silo, je poznavanje slovenskega jezika brezpredmetno, ko pa ta ista oseba pristane v okoliščinah, v katerih potrebuje pomoč, postane znanje slovenskega jezika nenadoma izjemnega pomena,« so zapisali v stranki. Levica se sicer zavzema za to, da bi se tuji delavci naučili slovenskega jezika in se s tem bolje integrirali, vendar bi bilo po mnenju stranke bolje, če bi delodajalci učenje jezika organizirali že med delom. »Če pa se izobraževanje izvaja šele v obdobju nastanka brezposelnosti in v okviru Zavoda RS za zaposlovanje, bi moralo biti vključevanje v takšne programe zagotovljeno s pozitivnimi spodbudami, ne pa pod grožnjo izgube pravice do socialnovarstvenih prejemkov in dostopa do storitev zavoda,« so zapisali. Ob glasovanju v državnem zboru s takšnim mnenjem Levici ni uspelo prepričati večine poslancev, ki so glasovali.
Poslancev pa ni prepričalo niti opozorilo zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da bi morali pred sprejemom zakona bolje obrazložiti, ali je 12-mesečni rok za opravo izpita iz slovenščine razumen glede na trajanje uradnega tečaja slovenščine in glede na možnosti za ponavljanje izpita, če bi delavec na prvem roku padel.
Diskriminacija visoko izobraženih
V uradu zagovornika enakosti Mihe Lobnika so pred sprejemom spremembe zakona o urejanju trga dela odkrili še eno potencialno diskriminacijo: neenako obravnavanje skupin brezposelnih z različnimi stopnjami izobrazbe. Z zakonom je ob ponovni zaposlitvi predvidena dodelitev »spodbude za zaposlovanje«, dodatka v višini 20 odstotkov denarnega nadomestila. Vendar je ta namenjen le osebam z nižjimi stopnjami izobrazbe, do končane srednje šole, ne pa tudi visokošolsko izobraženim. »Ker to razlikovanje v predlogu zakona ni utemeljeno in podkrepljeno z analizami, zagovornik ocenjuje, da gre lahko za neenako obravnavo. Zagovornik meni, da bi morali biti vsi brezposelni, ne glede na stopnjo izobrazbe, enako obravnavani,« so sporočili iz Lobnikovega urada. Analize trga dela kažejo, da v Sloveniji diplomanti fakultet nič lažje ne dobijo dela od tistih, ki imajo končano le srednjo šolo.