Včeraj je policija odpeljala našega tovariša in dobrega prijatelja iz Nigerije. Ko sta z zaročenko prišla opraviti redno javljanje na policijski postaji, ju je tam pričakala množica policajev v polni opremi, ki so ga pred njenimi očmi vklenili, ga strpali v kombi in odpeljali neznano kam. Uradni osebi je poskušal izročiti pisno prošnjo za zadrževanje na podlagi okoliščin, vendar jo je ta zgolj ošvrknila in rekla, da prošnja ni relevantna. Prosilo se jih je, če izdajo kakršnokoli odločbo ali vsaj povedo, kam ga peljejo, vendar so s strani policije zaročenki zgolj pokroviteljsko rekli, da “je tako bolje za njega” in da naj se gre poročiti v Nigerijo - precej cinično, glede na to, da so mu z deportacijo tudi prepovedali vrnitev v Slovenijo. Skupaj z njim so odpeljali tudi državljana Gambije, ki v Sloveniji biva že 6 let in ima celo veljavno začasno zadrževanje. V tem primeru je policija celo zavajala njegovo pravno pooblaščenko, ter ji pred javljanjem prijazno sporočila, da ji ni treba priti z njim na postajo, ker se mora tako ali tako “samo na hitro pofočkati”. Policija ni ne zaročenki ne pravni pooblaščenki povedala, kam se ju pelje, kasneje pa smo uspeli zvedeti, da so jih odpeljali na Dunaj. Zelo verjetno sta torej zaprta v kakem deportacijskem centru.
In kako je prišlo do tega, da človek, ki v državi biva toliko let in je še včeraj normalno hodil po ulicah, živel z družino in bil aktiven v skupnosti nenadoma postane kriminalec, ki lahko mimo vseh pravnih postopkov izgine v kleti deportacijskih centrov? V tem primeru se je povsem jasno pokazalo, kako se država aktivno prizadeva ilegalizirati osebe. Že kratka zgodovina našega prijatelja je precej zgovorna: že pri 17ih je moral bežati iz hiše pred separatističnimi milicami in sorodniki so ga uspeli spraviti na ladjo v Evropo. Takrat je zadnjič videl domovino. V Sloveniji je živel že dobra tri leta - vstopil je kot prosilec za azil, a je država njegovo prošnjo zavrnila, kasneje pa si je poskušal urediti začasno zadrževanje, ker mu v domači državi ni ostalo niti minimum socialnega zaledja, ki ga potrebuje za varno vrnitev. V tem času sta že dlje časa živela z zaročenko in se želela poročiti, Center za tujce je z odgovorom neskončno zavlačeval, s čimer so mu uničili fizično in psihično zdravje. Nato pa mu niso le zavrnili prošnje za zadrževanje, ampak so ga 4 dni pred poroko brez razlogov zaprli! Sodišče je odredilo, da ga morajo nemudoma izpustiti, a sta z zaročenko nato ugotovila, da so mu iz upravne enote zasegli dokumente, potrebne za poroko - češ da “jih preverjajo”. Vse njune prošnje so bile zavrnjene, zasežene osebne listine pa so uporabili, da so pridobili potovalne dokumente in ga deportirali.
Tu smo priča šokantnim metodam, ki večini ljudem sploh niso znane. V Centru za tujce se vse poskuse ljudi, da si v skladu z zakoni uredijo bivanje v novi domovini, uporabi proti njim. Neverjetno je, koliko časa in denarja je namenjeno temu, da se z vsemi možnimi zvijačami ljudi briše iz sistema, se jih ločuje od družin in trga njihove socialne vezi. Obstaja cela armada uradnikov, ki dneve preživlja v iskanju najbolj skrajnih interpretacij zakonov o človekovih pravicah in iskanju metod, da lahko svoje početje medijem predstavijo kot “varovanje države pred ilegalci”. To je svet v katerem živimo - v letu 2018 lahko zgolj zaradi tujega porekla izgineš neznano kam, tvoji najbližji pa naslednji dan prejmejo elektronsko pošto, ki vam vljudno ponuja možnost, da “prinesete njegovo osebno prtljago”. Ob grozljivih predvolilnih kampanjah, kjer stranke tekmujejo v tem, katera bo lahko v državljanih zbudila več iracionalnega strahu pred tujci, nas to vse preveč spominja na neke druge čase.
Teh procesov pa nikakor ne smemo spremljati tiho in pasivno. Ne glede na njihovo državljanstvo, barvo kože ali veroizpoved, moramo našim bratom in sestram, s katerimi si delimo svet, v takšnih trenutkih pokazati, da niso sami. Skupaj z neštetimi soborci in soborkami iz vseh držav sporočamo državi, da takšnega nehumanega ravnanja z ljudmi katerekoli narodnosti tukaj ne bomo dopuščali. Bitka še zdaleč ni končana in sproženi so vsi postopki, da se nasilno deportacijo prekine, uradne osebe pa kliče k odgovornosti. V njuno podporo pokličite ali pišite odgovornim osebam in jih pozovite, naj nasilno deportacijo ustavijo.
Solidarno!
(na fotografiji je email, ki ga je prejela zaročenka enega izmed deportiranih po tem, ko je bil on že odpeljan v Avstrijo, od koder ga želijo deportirati v Nigerijo)
In kako je prišlo do tega, da človek, ki v državi biva toliko let in je še včeraj normalno hodil po ulicah, živel z družino in bil aktiven v skupnosti nenadoma postane kriminalec, ki lahko mimo vseh pravnih postopkov izgine v kleti deportacijskih centrov? V tem primeru se je povsem jasno pokazalo, kako se država aktivno prizadeva ilegalizirati osebe. Že kratka zgodovina našega prijatelja je precej zgovorna: že pri 17ih je moral bežati iz hiše pred separatističnimi milicami in sorodniki so ga uspeli spraviti na ladjo v Evropo. Takrat je zadnjič videl domovino. V Sloveniji je živel že dobra tri leta - vstopil je kot prosilec za azil, a je država njegovo prošnjo zavrnila, kasneje pa si je poskušal urediti začasno zadrževanje, ker mu v domači državi ni ostalo niti minimum socialnega zaledja, ki ga potrebuje za varno vrnitev. V tem času sta že dlje časa živela z zaročenko in se želela poročiti, Center za tujce je z odgovorom neskončno zavlačeval, s čimer so mu uničili fizično in psihično zdravje. Nato pa mu niso le zavrnili prošnje za zadrževanje, ampak so ga 4 dni pred poroko brez razlogov zaprli! Sodišče je odredilo, da ga morajo nemudoma izpustiti, a sta z zaročenko nato ugotovila, da so mu iz upravne enote zasegli dokumente, potrebne za poroko - češ da “jih preverjajo”. Vse njune prošnje so bile zavrnjene, zasežene osebne listine pa so uporabili, da so pridobili potovalne dokumente in ga deportirali.
Tu smo priča šokantnim metodam, ki večini ljudem sploh niso znane. V Centru za tujce se vse poskuse ljudi, da si v skladu z zakoni uredijo bivanje v novi domovini, uporabi proti njim. Neverjetno je, koliko časa in denarja je namenjeno temu, da se z vsemi možnimi zvijačami ljudi briše iz sistema, se jih ločuje od družin in trga njihove socialne vezi. Obstaja cela armada uradnikov, ki dneve preživlja v iskanju najbolj skrajnih interpretacij zakonov o človekovih pravicah in iskanju metod, da lahko svoje početje medijem predstavijo kot “varovanje države pred ilegalci”. To je svet v katerem živimo - v letu 2018 lahko zgolj zaradi tujega porekla izgineš neznano kam, tvoji najbližji pa naslednji dan prejmejo elektronsko pošto, ki vam vljudno ponuja možnost, da “prinesete njegovo osebno prtljago”. Ob grozljivih predvolilnih kampanjah, kjer stranke tekmujejo v tem, katera bo lahko v državljanih zbudila več iracionalnega strahu pred tujci, nas to vse preveč spominja na neke druge čase.
Teh procesov pa nikakor ne smemo spremljati tiho in pasivno. Ne glede na njihovo državljanstvo, barvo kože ali veroizpoved, moramo našim bratom in sestram, s katerimi si delimo svet, v takšnih trenutkih pokazati, da niso sami. Skupaj z neštetimi soborci in soborkami iz vseh držav sporočamo državi, da takšnega nehumanega ravnanja z ljudmi katerekoli narodnosti tukaj ne bomo dopuščali. Bitka še zdaleč ni končana in sproženi so vsi postopki, da se nasilno deportacijo prekine, uradne osebe pa kliče k odgovornosti. V njuno podporo pokličite ali pišite odgovornim osebam in jih pozovite, naj nasilno deportacijo ustavijo.
Solidarno!
(na fotografiji je email, ki ga je prejela zaročenka enega izmed deportiranih po tem, ko je bil on že odpeljan v Avstrijo, od koder ga želijo deportirati v Nigerijo)
