Hrano si za preživetje res lahko pridelaš na domačem vrtu oz. v najslabšem primeru zate poskrbi relativno socialna država.
Če si brez avta, lahko tudi koristiš javni transport. Ni dober, je pa poceni. Zato kaj je luksuz je stvar samo tega, kako in kdo na te zadeve gleda.
Sta pa tako pri avtih, kot tudi še pri drugih zadevah dva različna razloga za nakup; eden je emocionalen, drugi je racionalen. Noben nakup BMW, Audi, Land Rover, Mercedes ipd. ni racionalen nakup, ampak emocionalen. Če se mene vpraša, tudi VW ni racionalen nakup. Je pa verjetno racionalen nakup kakšen Suzuki, Dachia, ipd. Skratka tisto, kar pomeni majne stroške glede na prevožen kilometer ob ustrezni varnosti in zanesljivosti vozila.
Seveda se pa povprečen Slovenec (forumaš) ne bo vozil s Suzuki Swiftom, Škodo Octavio, ali Dachio.
Gre se v Nemčijo po A6 avant 3.0 TDI, BMW serije 5 ali pa se kupi VW Golf TDI. Potem pa; kje je cenejše zavarovanje, ali rabim kasko, kdo bi lahko zrihta ceneje material, ali ostaja možnost update navigacije, ipd.
Vse zgoraj navedeno je luksuz. S tem ni nič narobe, če si to lahko privoščiš. Enako je z gostilno. Vse skupaj pa je stvar prioritet, kaj ti v življenju največ pomeni. Povprečnemu Slovencu je avto še vedno status (naj tisti, ki se ukvarjajo z zavarovanjem povejo, kakšen je delež kasko zavarovanj osebnih vozil vs. npr. UK, in delež življenjskih zavarovanj vs. npr. Nemčija), oz. nekaj s čimer se lahko marsikdo postavlja. V gostilni se pač moreš, te premalo ljudi vidi.
Če bi vsak živel v skladu s svojimi zmožnostmi, bi bilo marsikomu lažje v življenju. Ampak se bo seveda vsak sam odločil.
Jaz sem imel v življenju že ogromno zelo dobrih vozil, od E AMG, do S8, ipd. Pa da ne bo pomote, avte si nisem sam kupil, so bili v lasti podjetja. Res pa je, da se bil direktor teh podjetij in smo zelo dobro delali (pa tudi vsi zaposleni so imeli nekaj od tega, da ne bo pomote). Danes imam hvala bogu toliko, da bi ti lahko te avte kupil sam in ne enega. Pa mi ne pride na kraj pameti. Ker je vzdrževanje teh vozil predrago, nisem pa "cigo", da bom olje nosil sam in za svoje napačne odločitve krivil druge.
Drugi, če bolj pomemben razlog pa je spoznanje, ki me je naučilo, da je bolje manj pokazati, malo jamrati, ne imeti vsak mesec novih oblačil... Mi je bistveno lažje, ljudje se manj obremenjujejo z menoj. Verjetno je kdo še celo vesel, ker misli, da mi gre slabše. Mi je vseeno. Meni pomeni veliko to, da sem zdrav, da lahko še komu pomagam, da si lahko privoščim dobro hrano, potovanja... Čim več stvari, ki se očem nevidne, mi pa veliko pomenijo.