Imel sem še eno zelo neprijetno izkušnjo, ki se je k sreči končala dobro. Z malim sva veliko hodila na sprehode po gozdu. Vojska se je takrat že umikala, še vedno pa so imeli po gozdu napeljano bodečo ograjo, notri pa zaprte pse. Kljub temu, da sem se izogibal temu območju, se je na enem izmed sprehodov pred nami naenkrat pojavil vojaški nemški ovčar. Prava beštija. Očitno je našel neko luknjo. Sam sem malega takoj posadil na drevo, vzel nož in se pripravil na morebiten boj. Psica je šla takoj v akcijo (labradorka). S tistim psom sta se ovohavala, nato pa začela igrati in stekla neznano kam. Zvečer se je vrnila in čez nekaj mesecev skotila krasnega psa. Bil je čisti nemški ovčar, le da je bil v celoti črn. Takrat sem moral na poslovno potovanje, tako da smo ga oddali, mi je pa še danes malo žal zanj, ker je kazal potencial za super psa.