Citat:
Uporabnik stein pravi:
1.) že prvič (ok, drugič) ko sem vprašal in sem dobil ne-odgovor, je bilo jasno, da nimaš odgovora.
2.) 1000 EUR je izgubil tako ali tako. (če pa ga skozi obresti nazaj dobi, potem to ni noben popust)
3.) Če nekdo kupuje po 100 in prodaja po 70, je na izgubi, ne glede kaj mu stranke predlagajo, a ne?
Torej, če v primerjavi s ponudbo iz zgornjega primera (10 000 EUR, 60 obrokov po 202,54) gremo na "popust", sta dve možnosti:
- gre za dejanski popust, recimo 1000 EUR. Ostane 60 obrokov po nekje (na pamet) 180 EUR. Če LJ to plačuje v 60 obrokih ali vse naenkrat, je za hišo boljkone isto. Tistih 1000 EUR so izgubuli v vsakem primeru. Če so se odločili za to varianto, že vedo zakaj.
- gre za "popust", obrok je 202 EUR. Zdaj če LJ odplača vse in mu pri tem štejejo "fiktivno" vrednost (torej zmanjšano za dopust 1000 EUR, torej 9000 EUR) pote so jasno v minus v primerjavi če jim LJ izplača vse obroke. I tu gre točno za to kar sem rekel: višje ("oderuške") obresti. Ni nobenege popusta, ker LJ plača enako, kot če ne bi bilo "popusta".
Povzetek: če LJ dela "normalno", ji je čist vseeno, ali dobi ves denar danes, ali po obrokih. Če pa "muti", pa nabije v pogodbo "strošek" predčasnega odplačila, pokrije razliko do "popusta". Poanta: Za LJ je oboje enako, le več "mutenja" je v drugem primeru.
Joj, dajmo to počasi zaključit, ker očitno ne bomo prišli do konca. Pa ponavadi mi rečejo, da znam dobro razložiti stvari, ampak očitno sem se poslabšal
Torej, katerega odgovora nisi dobil? Kje lizing hiša ima izgubo? Dvakrat sem ti odgovoril, da v začetku sofinancira popust pri ceni avta, potem pa skozi obresti ne dobi tega povrnjeno. Tukaj nastane izguba.
Kako ti sploh opredeljuješ popust? A torej, če lizing hiša zasluži namesto npr. 1.800 EUR samo 1.300 EUR, potem to zate ni popust? Popust je samo v primeru, če lizing hiša naredi izgubo? Saj tudi ko v trgovini nažicaš popust, prodajalec še vedno nekaj zasluži, ne gre v minus (pusti izjeme, kjer se hoče znebiti nekurantnega blaga).
Zdaj pa še čisto konkreten primer:
Avto stane 11.000 EUR. Zadeva se ne prodaja tako kot bi se mogla, prodajalec nezadovoljen s prodajo, lizing hiša nezadovoljna, ker naredi premalo pogodb. Pa stakneta glave in rečeta. Greva v skupno akcijo, kjer znižava ceno avta na 10.000 EUR, zadevo pogojiva z lizingom in gremo v oglaševanje. Hkrati oglašujeva blagovno znamko vozila in točno določeno lizing hišo. Stroške oglaševanja deliva in ubijeva dve muhi na en mah. Ampak jasno, ker sva partnerja in želiva, da imava od te akcije koristi oba, ta cena velja samo,če se zadeva sfinancira preko lizinga.
Popust v višini 1.000 EUR si recimo delita vsak polovico. Torej za prodajalca pomeni, da bo avto prodal za 10.500, pri čemer bo še vedno nekaj zaslužil. Za lizing hišo pa je malo drugače. Če je dala 500 EUR v budget za popust, mora to sedaj dobiti povrnjeno. Drugače to ni več partnerski odnos med prodajalcem in LH. Prodajalec še vedno nekaj zasliži, LH pa naredi izgubo. Verjetno se strinjaš, da to ne bi bilo pošteno? Zatorej lizing hiša da v pogodbo klavzulo, kjer ne moreš prej prekiniti liziga kot recimo po enem letu. Na ta način si LH zagarantira nek minimalni obrestni prihodek, ki ji še povrne vloženih 500,00 EUR v popust.
In sedaj številke:
redna cena avta: 11.000 EUR
cena s popustom: 10.000 EUR (vsak prispevata polovico popusta, LH 500 EUR in prodajalec 500 EUR)
polog: 1.000 EUR
stroški odobritve: 100 EUR
doba financiranja: 5 let
mesečna obveznost: 181 EUR
Rezultat:
1.) Če pogodbe teče normalno do konca, torej 5 let, bo vseh plačil skupno 11.960. Pomeni, da je lizing hiša zaslužila iz naslova obresti in stroškov odobritve 1.960 EUR. Ker so dali 500 EUR za subvencijo popusta, ji ostane 1.460 EUR.
2.) Če LJ prekine pogodbo takoj, ko mu to omogoča dodatni člen v pogodbi, t.j. po enem letu, potem bo v dvanajstih obrokih plačal cca. 640 EUR obresti. Pa če računamo še 100 EUR začetnih stroškov, je LH dobila 740 EUR. Po plačilu subvencije ji ostane 240 EUR.
3.) Če bi lizingojemalec prekinil pogodbo takoj (česar pa ne more zaradi člena v pogodbi), bi LH dobila samo 100 EUR začetnih stroškov. Po plačilu subvencije bi imela 400 EUR minusa.
Upam, da sem sedaj bil dovolj jasen. Tebe, Stein, verjetno tudi to ne bo zadovoljilo, bi pa prosil za mnenje ostale forumaše, ki to berejo.
Ali je razlaga razumljiva? Se da iz tega pisanja dojeti za kaj pri celi stvari gre?