800€ neto - to govorim, koliko najmanj potrebuješ za preživetje v Ljubljani, ne da cikam na takšno fotografsko plačo.
to itak, kolikor je včasih letanja sem ter tja, da dobesedno kri ščiješ zvečer, koliko švica daš iz sebe, koliko živcev, da ne rečem, tudi zdravja... je cca 2000 € bruto premalo.
ampak, to so ekstremni primeri pri nas...
začetniki v profi svetu fotografije smo še vedno precej odvisni od sreče - če nas kdo opazi in vzame pod okrilje, kjer nam dajo možnost kaljenja in da si delaš ime - no, jaz sem jo kar imel, in moram reči, da sem kar zadovoljen. ko si bom ustvaril še neko določeno ime, bo lažje, ker si bom sam izbiral evente, katere bom fotkal, oz - eventi bodo prihajali k meni, ne jaz k njim. in takrat bom tudi sam postavil ceno, da pokrijem ta event in bom imel tudi nekaj manevrirnega pogoja, in bom lahko nastavil pravo ceno.
oz. - dokler nimaš imena, si, kot je ugotovila moja draga - fotografska qurba - ker si vedno na klic in se prodajaš kolikor le moreš... a drugače žal ne gre, razen... če imaš srečo...
a tudi to je res - kdor ima voljo, ta tudi ponavadi uspe - in to je tisto, kar potem loči fotografe na prave in na tiste, kateri se kasneje izgubijo oz. čisto vdajo in jih ni več.
sam brez fotografije ne morem živeti, sem od nje odvisen, priznam - če ne naredim vsaj ene fotke na dan, če ne slišim škljoca, zbolim, znorim. če naredim dobro fotko, mi to tako napolni dušo... prinese noter ves švic in trud. pa čeprav jih štempljam tudi po 1000 na dan (zadnjič sem imel rekord, ko sem v enemu dnevu naredil natanko 2163 fotk - 6 intervjujev, 2 eventa in ena zanimiva zadeva za radio). ampak vse popolnoma različno, in ko pri vsaki nalogi narediš fotko, katera veš, da nekaj pomeni...
ni ta job za vsakega. ni ta job lahek. je pa fajn in v njem resnično uživam. in ga ne dam za noben denar!
I love my job. in stremim k svojemu cilju. in verjamem, da ga bom dosegel.
:
to itak, kolikor je včasih letanja sem ter tja, da dobesedno kri ščiješ zvečer, koliko švica daš iz sebe, koliko živcev, da ne rečem, tudi zdravja... je cca 2000 € bruto premalo.
ampak, to so ekstremni primeri pri nas...
začetniki v profi svetu fotografije smo še vedno precej odvisni od sreče - če nas kdo opazi in vzame pod okrilje, kjer nam dajo možnost kaljenja in da si delaš ime - no, jaz sem jo kar imel, in moram reči, da sem kar zadovoljen. ko si bom ustvaril še neko določeno ime, bo lažje, ker si bom sam izbiral evente, katere bom fotkal, oz - eventi bodo prihajali k meni, ne jaz k njim. in takrat bom tudi sam postavil ceno, da pokrijem ta event in bom imel tudi nekaj manevrirnega pogoja, in bom lahko nastavil pravo ceno.
oz. - dokler nimaš imena, si, kot je ugotovila moja draga - fotografska qurba - ker si vedno na klic in se prodajaš kolikor le moreš... a drugače žal ne gre, razen... če imaš srečo...
a tudi to je res - kdor ima voljo, ta tudi ponavadi uspe - in to je tisto, kar potem loči fotografe na prave in na tiste, kateri se kasneje izgubijo oz. čisto vdajo in jih ni več.
sam brez fotografije ne morem živeti, sem od nje odvisen, priznam - če ne naredim vsaj ene fotke na dan, če ne slišim škljoca, zbolim, znorim. če naredim dobro fotko, mi to tako napolni dušo... prinese noter ves švic in trud. pa čeprav jih štempljam tudi po 1000 na dan (zadnjič sem imel rekord, ko sem v enemu dnevu naredil natanko 2163 fotk - 6 intervjujev, 2 eventa in ena zanimiva zadeva za radio). ampak vse popolnoma različno, in ko pri vsaki nalogi narediš fotko, katera veš, da nekaj pomeni...
ni ta job za vsakega. ni ta job lahek. je pa fajn in v njem resnično uživam. in ga ne dam za noben denar!
I love my job. in stremim k svojemu cilju. in verjamem, da ga bom dosegel.
