Evo, še zadnje moje dejanje to noč - ker sem trenutno ravno v fazi rastočega bioritma (glede na to, da že tako dolgo visim pokonci). Predvsem pa za(radi) Kibibi.
Atonement[/COLOR] - ocena:
9/10
Najprej, da popravim eno stvar za nazaj - Keira vsaj v tem filmu NI presuhljata (za razliko od kakšnih karibskih Piratov n-ti del)! Eno zanimivo "naključje" (teh pa itak ni ...) se mi je zgodilo, ko sem se peljal iz službe v Komuno - ravno se je po radiu vrtela
No Woman No Cry[/COLOR] od Boba Marleya.
, ampak s temle filmom jo ima kar veliko ...
Hmm, takoj je očitno, da gre za čisto evropsko produkcijo. Vsekakor gre za drugačen film, kot smo jih večinoma vajeni zadnje čase, in sicer drugačen večplastno. Večplasten je tudi v svoji žalosti, teži, globini (depresiji) in temačnosti (in tole je primer filma, ki je temačen v pravem pomenu besede!). Zelo tenkočuten film, ki ga bodo najgloblje doživeli predvsem tisti, ki so kdaj v življenju doživeli karkoli izmed tega, kar je bilo prikazano v njem, torej se bodo s filmom vsaj v delčku poistovetili. Najbrž res ni presenetljivo, da je film bližji ženskam, kolikor to sploh drži. Prva tretjina je recimo zelo "ženska". Zgodbo samo bi se dalo precej secirati in pokomentirati s subjektivnimi (po)doživetji. Zadnji prizor je zanesljivo najbolj žalosten in predvsem težak ... Kljub temu, da originalne novele nisem bral, me sama zgodba in potek niti ni presenetil. Tudi se nisem poglabljal, če so morda bili za osnovo vzeti kakšni resnični dogodki in osebe. Aja, edino kar me je malce zmotilo, je bilo pretirano poudarjeno kajenje, ker mi ni bil čisto jasen namen tega. Zaradi zagotovitve morebiti večjega realizma to verjetno res ni bilo potrebno, ali pač?
It is complicated ...
