Tole sem na hitro izbrskal. Zanimivo, da tudi Erhitekt Čufer pove podobno kot jaz, da v določenih primeri cev enostavno izplava.
Obstaja resna nevarnost, da pride na Kanalu C0 do katastrofe
Fotomontaža: Demokracija
“Jaz se oglasim takrat, ko je situacija resna,” so bile začetne besede nagovora arhitekta Andreja Čuferja na 2. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. “Oglasil sem se tudi v primeru odpadanja ometa v Šentvidu, ko so se nekako poskrili vsi odgovorni,” je dejal in med drugim povedal, da se je v zvezi z resnostjo že večkrat obrnil na ljubljanskega župana, ki ga je “odpravil kot tazadnjega mulca”.
Arhitekt
Andrej Čufer je na 2. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer je tekla razprava o gradnji nevarnega in nezakonitega kanala C0, zelo dobro in slikovito prikazal možne scenarije, ki Ljubljano čakajo v primeru, da se omenjen kanal C0 dejansko zgradi. Opozoril je na nevarnost izredno gorljivih cevi in ostalih pomanjkljivosti, ki jih je ljubljanski župan
Zoran Janković enostavno “spregledal” pri svoji nameri, da doseže želeno.
Preberite tudi: Slovenija se je odrezala najslabše od vseh članic EU
Čufer je uvodoma v svoji prezentaciji predstavil gorljivost aluminijastih cevi, ki se pospešeno širi, tako hitro, da bo v primeru, da se požar zgodi ponoči, prepozno, še preden to zaznajo in se tam pojavijo gasilci.
“Tudi ko začnejo gasiti, bodo gasili po dnu in ne bo učinka, pa tudi ni nobenega elaborata, kako to pogasiti, to so nova dejstva, ki spreminjajo samo dovoljenje,” je dejal. Opozoril je, da imajo v Ljubljani tanek sloj fiberglasa čez betonsko cev in naštel nekaj primerov, kjer so imeli s požari precejšnje težave, tudi še nedavno v Kamniku.
“V kolikor bi nekdo odvrgel tja cigareto in bi bil tam bencin, bi razneslo pol mesta.”
Cevi v kanalu so izredno gorljive (foto: zajem zaslona)
Dovolj, da pride do požara, je že petarda za novo leto ali cigaretni ogorek
Možni scenariji po njegovem mnenju so naslednji, in sicer kot prvega navede popuščanje 3200 gumijastih spojev, v enem delu je samo ta kineta, ki naj bi ta kanal zgoščevala. V kolikor pride do potresa, se ta cev razpoči, v primeru požara se po njegovih besedah lahko uničijo cevi tudi do več kilometrov, v primeru vojaškega napada ali kaj podobnega je po njegovih besedah dovolj že nekaj litrov tekočine ali materiala, ki tvori pline, ali pa celo petarda, ki jo odvrže otrok za novo leto.
Četudi je bila cev sedemkrat predimenzionirana, to še vedno ni dovolj varno. Tudi zadrževalnik je predviden, da se v šestih do osmih urah napolni. “K
aj bo pa potem, kam bo tekla ta voda?” se sprašuje Čuferl.
“Imamo 120 cm premer cevi, kar pomeni, da je bila dražja, drugo pa – notri se bo nabralo več plina, ker v fekalijah nastaja tudi plin, ki je zelo eksploziven,” je jasen Čufer. V prezentaciji poskuša prikazati to tudi na primeru, ki se je zgodil v razlitju na Madžarskem, kako ta zadeva prodira, fekalije eksplodirajo in se širijo po območju.
Primer razlitja fekalij na Madžarskem. (Foto: zajem zaslona)
“Ko se to razlije, je to svinjarija, ki ostane še naslednje generacije,” zatrjuje arhitekt in izpostavi, da bi 1 liter odplak onesnaži 1 milijon litrov čiste pitne vode, za čiščenje bi potrebovali sto ton klora, kar pa spet povzroči rjavenje cevi in voda spet ni pitna.
“V Ljubljani bi morali po tem zagotovili milijon litrov pitne vode, steklenic po liter in pol, ker imamo 320 tisoč ljudi, od katerih vsak potrebuje 3 litre vode in enostavno te vode nimamo,” je zaskrbljen Čufer.
Foto: zajem zaslona
Čufer se je večkrat obrnil na župana, ta ga je ignoriral
Čufer je pojasnil, da je ljubljanskemu županu pisal že leta 2018 in 2020, ko pa je videl fotografije gradnje, se je vprašal, “z
akaj so šli v deljeno cev, ker obstajajo boljše cevi, ki se varijo in so neskončno dolge, tudi Monako ima tako kanalizacijo, te cevi so dražje, ampak vsaj za ta odsek, ki gre čez donosnik, bi bila to rešitev, kljub temu da ta cev podobno gori, kar spet ne bi imelo smisla. Zame sprejemljiva rešitev je manjša čistilna naprava. Te cevi se ne more reciklirati, kar bi predstavljalo še dodatni problem v prihodnosti.”
Foto: zajem zaslona
Perfekten primer je zasipanje z zemljo, kasneje pa cev lahko tudi izplava.
“Nihče ni preveril spojev, nihče ni dal kinet na potresno mizo, nihče ni preveril, kako zadeva gori, to je enako, kot bi dali leseno cev notri,” je pojasnil in dodal, da je izredno pomembno, da je cev primerno prezračena, saj se lahko v primeru nabiranja plina metana iz fekalij zgodi, da cev enostavno eksplodira.
Foto: zajem zaslona
“Županu, ki se mi je danes tam malce posmehoval, sem napisal pismo. Če jaz njega vikam, bi pričakoval, da bo tudi on mene, pa me je odpravil kot zadnjega mulca,” je dejal Čufer in nadaljeval, da se je v največjem podzemnem raziskovalnem centru na svetu Gran Sassu v cevi vnela samo barva, nakar je zgorelo 5km te cevi, kar je povzročilo to, da so se morali v tunelu dobesedno boriti za življenje, ker niso mogli pobegniti ven iz njega.
Izračuni niso dovolj, dokazati bi morali na potresni mizi
Kanal C0 je samo “suh zid”, sestavljen iz cevi in kinete, ni trdnih spojev, kot so varjene cevi in vijačene prirobnice. Projektant bi moral svojo zasnovo cevovoda dokazati na potresni mizi in ne samo z izračuni. Primer ogroženosti v potresni situaciji je prikazan na spodnji sliki.
Foto: zajem zaslona
Čufer izpostavi, da je razmišljanje, da kanalizacija, predori in klavnice ne gorijo, absolutno zmotno, primer za to je požar klavnice v Berlinu. Prav tako je zmotno prepričanje, da ne gorijo siporeks fasade, prekrite s fasadno plastjo, primera v Londonu in Milanu. Do sklepa sodišča o rušenju C0 zaradi novih dejstev, ki nedvomno pomenijo veliko splošno nevarnost v primeru spuščanja kanalizacije v vodonosnik in neupoštevanja požarne nevarnosti v projektu, je potrebno po besedah arhitekta gradnjo prekiniti.
Strateška ogroženost
Gre se tudi za strateško ogroženost, je poudaril Čufer in pojasnil, da je bilo za približno 1500 kubikov vode v primeru prevažanja vode iz reke Unice do Vodarne Rižana porabljenih skoraj 76 tisoč litrov goriva, prevoženih pa 171.500 km.
“Kje bo Ljubljana dobila 55 kubikov vode na dan, če bo ta voda okužena s fekalijami? Nimamo niti cistern.” Arhitekt Čufer je prepričan, da se zadeve lahko še vedno ustavijo in da to ne bo predstavljajo problema. “T
ako so storili Avstrijci, ko so ustavili atomsko elektrarno, ki že leta stoji in je bila to bistveno večja investicija, s tem niso imeli težav,” je zaključil.
Ana Horvat