Ima negativni vpliv na okolje.
Podobno kot recimo , industrijska uporablja vode iz rek za hlajenje(vsem zani NEK npr..).
Za tak vir oz hlajenje moraš pridobit dovoljenje z omejitvami , npr. za koliko je lahkotoplejša voda , ki se jo vrača nazaj....ipd....)
drgač pa Gemini prav takole:
1. Izčrpavanje vodnih virov (Vodni odtis)
Glavna težava ni sama para, temveč
količina porabljene vode. Voda, ki v industrijskih procesih izpari, se ne vrne takoj v lokalni rečni sistem ali podzemno vodo.
- Posledica: To lahko močno obremeni lokalne vodne vire, še posebej v sušnih območjih ali v poletnih mesecih, ko so vodostaji rek nizki. Industrija tako tekmuje z naravnimi ekosistemi in kmetijstvom za pitno ali tehnološko vodo.
2. Kemijski dodatki in onesnaževanje
Voda v industrijskih hladilnih sistemih ni čista – v njej se zaradi preprečevanja korozije, alg, bakterij (npr. legionele) in vodnega kamna dodajajo številne
kemikalije.
- Posledica: Čeprav večina vode izpari v obliki čiste pare, se del vode v obliki kapljic (t. i. drift) ali skozi odvajanje zgostitev (t. i. blowdown) izpusti v okolje, kar lahko vsebuje kemične sledi, ki vplivajo na lokalno prst in vodotoke.
3. Vpliv na lokalno mikroklimo
Velike količine vodne pare, ki neprekinjeno izhajajo iz industrijskih obratov, lahko v neposredni okolici opazno spremenijo lokalne vremenske razmere.
- Posledica: V okolici obratov se lahko pogosteje pojavljajo umetna megla, povečana zračna vlažnost, v zimskem času pa celo nevarnost poledenitve na bližnjih cestah ali objektih.
4. Vpliv na globalno podnebje
Vodna para je sicer najmočnejši naravni toplogredni plin na Zemlji. Vendar pa industrijsko izhlapevanje
ne prispeva pomembno k podnebnim spremembam v primerjavi s izpusti ogljikovega dioksida ($CO_2$) ali metana.
- Razlog: Vodna para ima v ozračju zelo kratek življenjski cikel (nekaj dni), saj se hitro kondenzira in v obliki padavin vrne nazaj na površje, medtem ko $CO_2$ ostane v atmosferi stoletja.
