Kdo deduje?
- Ustvarjalec teme volk_S
- Začetni datum
Nihče ne deduje dolgov kar tako.
Ko nekdo sprejme dediščino pokojnega, je odgovoren tudi za poplačilo dolgov pokojnega do višine prejete dediščine.
Skratka, če dedič ve, da so dolgovi višji od dednega deleža se preprosto odpove dediščini in je ne bo dobil, s tem pa tudi ni odgovoren za poplačilo dolgov.
Ko nekdo sprejme dediščino pokojnega, je odgovoren tudi za poplačilo dolgov pokojnega do višine prejete dediščine.
Skratka, če dedič ve, da so dolgovi višji od dednega deleža se preprosto odpove dediščini in je ne bo dobil, s tem pa tudi ni odgovoren za poplačilo dolgov.
I
Izbrisan uporabnik #488
Če sta oba starša še živa potem dedujeta samo starša, vsak eno polovico...
To je drugi dedni red, ker prvega ni.
Če pa staršev ni ali kateri "fali" pa kot si povedal, bratje in sestre
To je drugi dedni red, ker prvega ni.
Če pa staršev ni ali kateri "fali" pa kot si povedal, bratje in sestre
Dolgov lahko podeduješ samo toliko kolikor je vrednost premoženja. Pika.
Zakonsko dedovanje:
Dedni redi:
o prvi dedni red (zapustnikovi potomci in njegov zakonec) – otroci zapustnika in njegov zakonec dedujejo po enakih delih, pri čemer bolj oddaljeni potomci dedujejo na podlagi vstopne pravice
o drugi dedni red (zapustnikovi starši in njegov zakonec) – če zapustnik nima potomcev ali če ti ne dedujejo, dedujeta njegova starša in zakonec, pri čemer starša po enakih delih dedujeta eno polovico zapuščine, zakonec pa drugo polovico. Če eden od zapustnikovih staršev ne deduje, na mesto vstopijo njegovi potomci, torej zapustnikovi bratje in sestre
o tretji dedni red (zapustnikovi stari starši) – če ni nobene osebe, ki bi dedovala v drugem dednem redu, dedujejo oba dedka in obe babici vsak četrtino. Če dedek in babica ene strani ne dedujeta, imata pa potomce, ti vstopijo na njuno mesto, sicer njuna dedna deleža prirasteta dedku in babici druge strani oz njunim potomcem; če zapustnik nima niti staršev niti njihovih potomcev, ima pa zakonca, potem zakonec deduje celotno zapuščino in tretji dedni red ne pride na vrsto
Nujni dediči(osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre del zapuščine že po zakonu):
o nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču in se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Nujni dediči so zapustnikovi potomci, starši in zakonec, pod pogojem da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, pa tudi zapustnikovi dedi, babice, bratje in sestre. Nujni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža ta zapustnikove potomce in tretjino zakonitega deleža za druge nujne dediče.
Zakonsko dedovanje:
Dedni redi:
o prvi dedni red (zapustnikovi potomci in njegov zakonec) – otroci zapustnika in njegov zakonec dedujejo po enakih delih, pri čemer bolj oddaljeni potomci dedujejo na podlagi vstopne pravice
o drugi dedni red (zapustnikovi starši in njegov zakonec) – če zapustnik nima potomcev ali če ti ne dedujejo, dedujeta njegova starša in zakonec, pri čemer starša po enakih delih dedujeta eno polovico zapuščine, zakonec pa drugo polovico. Če eden od zapustnikovih staršev ne deduje, na mesto vstopijo njegovi potomci, torej zapustnikovi bratje in sestre
o tretji dedni red (zapustnikovi stari starši) – če ni nobene osebe, ki bi dedovala v drugem dednem redu, dedujejo oba dedka in obe babici vsak četrtino. Če dedek in babica ene strani ne dedujeta, imata pa potomce, ti vstopijo na njuno mesto, sicer njuna dedna deleža prirasteta dedku in babici druge strani oz njunim potomcem; če zapustnik nima niti staršev niti njihovih potomcev, ima pa zakonca, potem zakonec deduje celotno zapuščino in tretji dedni red ne pride na vrsto
Nujni dediči(osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre del zapuščine že po zakonu):
o nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču in se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Nujni dediči so zapustnikovi potomci, starši in zakonec, pod pogojem da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, pa tudi zapustnikovi dedi, babice, bratje in sestre. Nujni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža ta zapustnikove potomce in tretjino zakonitega deleža za druge nujne dediče.
I
Izbrisan uporabnik #488
Citat:
Uporabnik jello pravi:
In v čem točno je razlika med:
a) 100 jurji ki jih nimaš ker jih nisi hotel vzeti
b) 100 jurji ki jih nimaš ker ti jih je isti trenutek kot si jih dobil pobrala banka/država
V a primeru ne plačaš davka in stroškov
V b plačaš davek na dediščino in stroške potem ti banka sede na premoženje - mislim pa da če se ni prijavila kot dolžnik ti ostane vse in, da kasneje ni več mogoče zahtevati - in si imel samo stroške, ki ti jih nihče ne povrne.
Je pa zanimivo, da se zaradi šlamparije sodišč večkrat pojavi nadoknadno najdeno premoženje, katerega banke in država ponavadi ne zahtevata, ker nista obveščeni ker nista zakonska dediča in potem dobiš ti, če sprejmeš dediščino.
I
Izbrisan uporabnik #488
To je res, ampak odgovarjaš pa do te vrednosti z VSEM svojim premoženjem.
Če podeduješ neko nepremičnino, ki se jo težko proda, vredna pa je npr. 100 jurjev.
Lahko upnik poseže po drugem tvojem premoženju, ki je lažje vnovčljivo do vrednosti 100 jurjev.
Nov avto, stanovanje, kejr živiš itd...
Lepa scena.
imel sem primer.. (sicer že pred leti), ko je sodnik vprašal -ali sprejmem dedovanje od xy osebe?? (daljni sorodnik, ki ni imel otrok)
Vedeli smo, da so deleži nekih nepremičnin vredni malo. (no, sej tudi 200 € ni malo, če jih kar dobiš) Nismo pa vedeli in tudi nismo izvedeli na sodišču, kaj vse se deduje. Ali so v igri prihranki ali pufi. Mi smo se odpovedali vsemu. Mi je pa eden od tistih, ki so dedovanje sprejeli čez nekaj časa rekel, da bi bilo najbolje da se bi še on odpovedal. (Videti mu ni, da bi se obogatel) Kaj se je dogajalo nisem uspel izvedeti.... vem pa, da je bilo na nepremičninah že prej en kup solastnikov, po tem dedovanju pa še več.
Vedeli smo, da so deleži nekih nepremičnin vredni malo. (no, sej tudi 200 € ni malo, če jih kar dobiš) Nismo pa vedeli in tudi nismo izvedeli na sodišču, kaj vse se deduje. Ali so v igri prihranki ali pufi. Mi smo se odpovedali vsemu. Mi je pa eden od tistih, ki so dedovanje sprejeli čez nekaj časa rekel, da bi bilo najbolje da se bi še on odpovedal. (Videti mu ni, da bi se obogatel) Kaj se je dogajalo nisem uspel izvedeti.... vem pa, da je bilo na nepremičninah že prej en kup solastnikov, po tem dedovanju pa še več.
