al zelo mlada...ali pa res frigidna...jst si sploh ne predstavljam čakat eno leto (eh, še mesec je predolg), sej me prej razžene no
ne vem, men se zdi seks precej pomemben del zveze, in nekak si ne predstavljam, da bi pristala na seks za celo življenje z nekom, ki mu recimo prehitro pride oz. ne more zadrževat. Enkrat se mi je to zgodilo, ko sem mela enga tipčka, k je bil drugače ful fajn, na osebnostni ravni sva se noro ujela, tut privlačnosti ni nikoli manjkal. Obstajala je samo ena malenkost: seks se je vedno nekako prhitro končal. Sej, predigra je bla špica in vse ok, ampak glavni del pa...no...In ker me je zadeva začela zanimati, sem malce pobrskala po netu in napoved ni bla nič kej rožnata. V večini člankov na to temo je bila rešitev za težavo psihološka pomoč.
No, pa sem gruntala, a bi mu kej omenila-po eni strani me je bilo strah, kako bo to vplivalo nanj-a se bo samo še bolj sekiral, pa mogoče še toliko ne bo zdržal, kot je, ali pa še kaj hujšega-da bi se že kje prej ustavilo.
No, vse skupaj ni trajalo več kot dva meseca, ko sva prenehala ubistvu čisto zarad drugih razlogov...
Kakorkoli že, ta zveza mi je dala misliti tudi na temo čakanja s prvim seksom in vse bolj me je prepričevalo, da morebiti se pa moramo znebiti predsodka in to storiti, ko smo za to pripravljeni. Če smo pripravljeni po dveh dneh, enem tednu, mesecu...zakaj ne..sam pretiravat pa tut ni treba, ne?