Kako je že rekel oni iz "tistega" filma v zvezi z WallStreetom, ko ga je vprašal, koliko je njegova številka da bo "odnehal", kajti vsak bi naj imel v glavi neko številko pri kateri ne bo več delal, slednji mu je lepo odgovoril: "MORE"
Kdaj imate dosti?
- Ustvarjalec teme Guinness
- Začetni datum
Kako je že rekel oni iz "tistega" filma v zvezi z WallStreetom, ko ga je vprašal, koliko je njegova številka da bo "odnehal", kajti vsak bi naj imel v glavi neko številko pri kateri ne bo več delal, slednji mu je lepo odgovoril: "MORE"
ksz
Pred tisočletji so se zavedali, da nič ni večno:
Če živimo, da nam bo dobro danes, potem imamo nekaj tudi za jutri. Nima si smisla danes odtegovati in preveč garati za nek "jutri", ki ga mogoče nikoli ne bo, ali ne bo tak kot mislimo.
Pred tisočletji so se zavedali, da nič ni večno:
Danes ni veliko bolje. Največja dota za starost je, če smo uspeli ohraniti svoje telo dobrega zdravja in kondicije. Tu imamo večji vpliv kot si mislimo. Lahko se nam zgodi kak prevrat in bo naš denar samo še številka na računu brez materialne vrednosti. Takrat velja, če znaš kaj narediti, tudi če si star in če si še sposoben kaj narediti. Od kar je padla Avstroogrska (pa tudi ta je imela neka svoja sranja) ni bilo na našem prostoru mira za celo človeško življenje. Zakaj točno bi bilo od danes naprej drugače? Ali kak drug problem o katerem niti ne sanjamo. EU dejansko zagotovi dovolj kalorij mogoče 10 vrst rastlin. Če pride neka konkretna bolezen hkrati na dve vrsti od teh, smo lačni. Ne sanjati, da v dobi genskega inženiringa to ni mogoče. Preden bo odporno seme na voljo, bomo že podobni dachavskim taboriščnikom. Tu bodo sicer bogataši v izraziti prednosti, vprašanje pa je, kaj bo predstavljalo trdno valuto.
Če živimo, da nam bo dobro danes, potem imamo nekaj tudi za jutri. Nima si smisla danes odtegovati in preveč garati za nek "jutri", ki ga mogoče nikoli ne bo, ali ne bo tak kot mislimo.
Za razliko od nekaterih visoko letečih bi jaz rekel takole:
Za "zacetek" 1500 eur neto mesecno in odplacan avto in bivalisce (kakršnokoli že).
Na podlagi tega pa tudi do penzije napokas na kup cca 100.000 eur za neko rento kot dodatek mizerni penziji...
Za "zacetek" 1500 eur neto mesecno in odplacan avto in bivalisce (kakršnokoli že).
Na podlagi tega pa tudi do penzije napokas na kup cca 100.000 eur za neko rento kot dodatek mizerni penziji...
Ja glej takole je. S sedanjo ženo sva se spoznala uhuhu let nazaj. In ko sva začela v službo hoditi sem jaz rekel: "Delam do 40 leta, potem grem pa v penzijo." Večina znancev se tega dobro spominja in še danes se kislo nasmihajo tej izjavi. Pa ne da mi je bilo tako težko v službi. Prav fino smo se imeli v zlatih časih PCX-a. No tudi kasneje v nobeni službi nisem posebej "trpel" (trpljenje zame bi bilo, da me daš za tekoči trak in monotono delo). To da je dosti dela in da je dinamično okolje pa da se vedno nekaj novega dogaja (IT pač) mi ni predstavljalo večjega problema.
Žena pa je vseeno imela drugačno izkušnjo. Zdravstvo. Najmlajša v kolektivu. Vsi ostali pa iz časov socializma.
In ker sva imela plan (penzija pri 40 letih) sva zraven ves čas vozila še svoj posel. Ni bilo važno kaj, samo da je bil RVC dovolj velik. Najprej telefoni v času mobisuxu, pa kasneje klime, pa hrana za živali, pa nekaj IT opreme...
Dejansko sva bila ves čas v službi. Dopoldan redna služba, popoldan in vikendi svoj posel. Ženi je ene 6 let nazaj prebilo. Zaključila z javnim sektorjem in začela samo na najinem poslu. Vse lepo in prav dokler te bolezen ne vseka. Sedaj je že skoraj 4 leta v bolniški. Ni fajn...
In potem sem si sam precej časa zastavljal enako vprašanje kot ti: "kdaj je dovolj?". Mejduš nisem še 40, da bi lahko šel v penzijo
Ampak kar naenkrat nisem uspel več vsega. Služba, popoldanski posel, bolna žena, zdravnik, pregledi...
In letos na začetku leta sprejel odločitev. Zaključil z redno službo. Spustil popoldanski posel na minimum in si načeloma vzel leto dni pavze.
Mi kaj manjka? v bistvu ne. Bi še enkrat naredil enako? Takoj. Kar sedaj delam, delam v bistvu za hobi. Toliko kot mi odgovarja in kolikor imam časa. Sva pa z ženo več skupaj. Raje njej pomagam.
Kaj sem 20 let nazaj mislil s tem, da grem v penzijo pri 40 letih? točno to kar počnem sedaj. Da bom delal toliko kot se mi bo ljubilo. Da zjutraj ne bom več vstal od 6:00, da bom lahko v miru šel na kavo s kolegi, v torek dopoldan na morje pogledat, al pa za mesec dni na jug španije. Ali pa cel teden ne bom naredil nič, ker sem se tako odločil.
Imam dovolj na računu za takšen način življenja? Ma ne vem. Glede na to da sva 20 let delala precej več kot povprečno prebivalstvo, da nisva potratna, kreditov nimava, stanovanje relativno novo... Pa vsak mesec tudi s tem ko sem v "penziji" naredim več kot eni za tekočim trakom bi moralo it... Če pa se pojavi kakšna zares zanimiva zgodba se zna zgoditi, da mi postane dolgčas v penziji in začnem spet kaj bolj intenzivno delati
No bistvo vsega pisanja pa je, da če ne prej, se zaveš, da "imaš dost" ko te bolezen/nesreča zjebe.
Žena pa je vseeno imela drugačno izkušnjo. Zdravstvo. Najmlajša v kolektivu. Vsi ostali pa iz časov socializma.
In ker sva imela plan (penzija pri 40 letih) sva zraven ves čas vozila še svoj posel. Ni bilo važno kaj, samo da je bil RVC dovolj velik. Najprej telefoni v času mobisuxu, pa kasneje klime, pa hrana za živali, pa nekaj IT opreme...
Dejansko sva bila ves čas v službi. Dopoldan redna služba, popoldan in vikendi svoj posel. Ženi je ene 6 let nazaj prebilo. Zaključila z javnim sektorjem in začela samo na najinem poslu. Vse lepo in prav dokler te bolezen ne vseka. Sedaj je že skoraj 4 leta v bolniški. Ni fajn...
In potem sem si sam precej časa zastavljal enako vprašanje kot ti: "kdaj je dovolj?". Mejduš nisem še 40, da bi lahko šel v penzijo
Ampak kar naenkrat nisem uspel več vsega. Služba, popoldanski posel, bolna žena, zdravnik, pregledi...
In letos na začetku leta sprejel odločitev. Zaključil z redno službo. Spustil popoldanski posel na minimum in si načeloma vzel leto dni pavze.
Mi kaj manjka? v bistvu ne. Bi še enkrat naredil enako? Takoj. Kar sedaj delam, delam v bistvu za hobi. Toliko kot mi odgovarja in kolikor imam časa. Sva pa z ženo več skupaj. Raje njej pomagam.
Kaj sem 20 let nazaj mislil s tem, da grem v penzijo pri 40 letih? točno to kar počnem sedaj. Da bom delal toliko kot se mi bo ljubilo. Da zjutraj ne bom več vstal od 6:00, da bom lahko v miru šel na kavo s kolegi, v torek dopoldan na morje pogledat, al pa za mesec dni na jug španije. Ali pa cel teden ne bom naredil nič, ker sem se tako odločil.
Imam dovolj na računu za takšen način življenja? Ma ne vem. Glede na to da sva 20 let delala precej več kot povprečno prebivalstvo, da nisva potratna, kreditov nimava, stanovanje relativno novo... Pa vsak mesec tudi s tem ko sem v "penziji" naredim več kot eni za tekočim trakom bi moralo it... Če pa se pojavi kakšna zares zanimiva zgodba se zna zgoditi, da mi postane dolgčas v penziji in začnem spet kaj bolj intenzivno delati
No bistvo vsega pisanja pa je, da če ne prej, se zaveš, da "imaš dost" ko te bolezen/nesreča zjebe.
Citat:
Uporabnik Gatto pravi:
ksz
vidim, da vsi samo gledate nase- ko bo to pa to bo penzija..kaj pa potomstvo(otroci)? njim je tudi treba omogočiti življenje ..najprej šola, torej najmanj faks, potem pa vsaj stanovanje, če že ne hiša, avto..
Čakaj, čakaj. Verjetno bom imel nepremičnino, pa tudi kaj denarja na računu ko bom ''brcnil v vedro'' Če bi me danes pobralo bi moja otroka dobila več, kot sem jaz dobil od mojih staršev, ravno vsakemu pa pri 18 letih res ne bi rad zapustil 10 milijonov in jima rekel, bravo, do polnoletnosti sta pregurala, tle mata miljone, zdej se pa drogirajta in uživajta žilvjenje. Če bo vse po sreči bosta od mene dobila dosti, da ne bosta brez strehe nad glavo in brez hrane, drugače pa mislim, da je fajn da si ustvarita svoje življenje, kariero in vse ostalo.
Mislim, da noben tukaj ni napisal, da hoče pred smrtjo spi.č.kiti vse do zadnjega centa.
Citat:
Uporabnik Gatto pravi:
ksz
vidim, da vsi samo gledate nase- ko bo to pa to bo penzija..kaj pa potomstvo(otroci)? njim je tudi treba omogočiti življenje ..najprej šola, torej najmanj faks, potem pa vsaj stanovanje, če že ne hiša, avto..
Najina odlocitev je bila ze v startu, da otrok ne bo. Nekako sva bila oba za to in danes se je to v eni smeri pokazalo kot dobra odlocitev. Pac malce sebicno ampak...
Zato lahko spiciva do konca, vse
Upam da je frau boljše.
... kdaj je dovolj? Težko vprašanje ... trenutno še nimam dovolj, tako da v "penzijo" še ne morem, sploh glede na mesečne potrebe/stroške, otroka še nista pri kruhu, tko da bo treba še nekaj časa služit ... k sreči me delo zaenkrat še veseli.
Znesek za zdravje je neomejen. Preberi si temo o schumaherjiu. Mio tedensko letijo za zdravje.
In ce zdravniku vejo da imas denar in da bi imel tudi zdravje, potem bi jih vecina imela tudi tvoj denar.
Pa se vsi ki so povezani z zdravniki
Mene je zjebala pred 15 leti.
Koliko bom otrokom pustil?
Tudi ce nic. Vazno da jim ne pustim kreditov, pa da jim pustim delovne navade. Se bodo ze znasli. Tudi sam sem se moral. Morajo vedeti kmalu da pac vecina ljudi ni rojena pod zvezdo kjer mio letijo z neba na trr.
Kmalu bodo tudi ugotovili resnico o decembrskih dobrih mozeh....zaenkrat se verjamejo v njih,
Kako pa otroku lahko zapustiš dolgove? Razen tako, da se on prostovoljno odloči, da jih bo prevzel. Vsak se lahko odpove slabi dediščini ...Citat:
Uporabnik lanos pravi:
pošteno napisano!!!!!
Res bo še najbolj pomembno, da se otrokom ne pusti dolgov, kreditov.....
Če je pa še kakna nepremičnina, bodo pa že bogati....
Seveda, da imajo delovne navade....
Torej, glede na prebrano:
A: ni važno kaj delam, samo da se do 40 leta raztrgam, zato da bom potem N let z dvema jurjema na mesec gospod
B: lagano sportski (to ni lenarjenje ampak neka srednja pot med delom in prostim časom) delam nekaj kar rad delam, tudi po 70. letu, čeprav sem že izpolnil pogoje za upokojitev.
Iz prebranega ugotavljam da vas večina opeva varianto A.
Analogija se mi postavlja s tem ko so stare in mlade dobitnike kolajn vprašali ali bi bili raje svetovni prvaki (varianta A) ali na stara leta aktivni (varianta B). Mladi so izbrali varianto A, stari (bivši svetovni in olimpijski prvaki) pa večinoma varianto B.
In tukaj je enako, mladi nadebudni flancajo o pasivnem dohodku, finančni neodvisnosti in blablabla....bolj ko greš proti 40-50 pa se mnenje počasi nagiba v B.
A: ni važno kaj delam, samo da se do 40 leta raztrgam, zato da bom potem N let z dvema jurjema na mesec gospod
B: lagano sportski (to ni lenarjenje ampak neka srednja pot med delom in prostim časom) delam nekaj kar rad delam, tudi po 70. letu, čeprav sem že izpolnil pogoje za upokojitev.
Iz prebranega ugotavljam da vas večina opeva varianto A.
Analogija se mi postavlja s tem ko so stare in mlade dobitnike kolajn vprašali ali bi bili raje svetovni prvaki (varianta A) ali na stara leta aktivni (varianta B). Mladi so izbrali varianto A, stari (bivši svetovni in olimpijski prvaki) pa večinoma varianto B.
In tukaj je enako, mladi nadebudni flancajo o pasivnem dohodku, finančni neodvisnosti in blablabla....bolj ko greš proti 40-50 pa se mnenje počasi nagiba v B.
Dosti za kaj? Da bomo ležali in ne počeli nič? Verjetno nikoli, ker nam bo po nekaj tednih postalo dolgčas.
Sam računam, da bi rad dosegel 20.000 eur "na strani" ter 1000 e pasivnega prihodka mesečno, potem pa si vse skupaj vzel bolj na lahko, delal projekte, ki so res zanimivi in v katerih totalno uživam.
Sam računam, da bi rad dosegel 20.000 eur "na strani" ter 1000 e pasivnega prihodka mesečno, potem pa si vse skupaj vzel bolj na lahko, delal projekte, ki so res zanimivi in v katerih totalno uživam.
Pozabil si varianto C: Najdeš posel, ki te veseli, delaš lagano sportski, ker si sam svoj šef in seveda najdeš tisto nišo, ki ti omogoča lep zaslužek in zgodnjo upokojitev. Vem, da je varianta C zelo redka, se pa verjetno vsi strinjamo, da bi najraje imeli to varianto.
