Kdaj bo elektro pogon prevladal?
- Ustvarjalec teme SpidiGonzalez
- Začetni datum
I
Izbrisan uporabnik 474
Sušilnica rezanega lesa (torej ne bimase, ampak nažagane deske) bi pri sušenju mehkega lesa (smreka, jelka) debeline 1" (25mm) porabila okvirno 7kW toplotne energije (to je v štartu, potem manj), el. energije pa okvirno 3kW/10m3 - torej 330W na 1m3. Če imaš na ventilatorje gnane preko frekvenčnikov, tudi med 20 - 30% manj. Kako dolgo se les suši je odvisno od vrste lesa, debeline, začetne ter končne vlage ter zunanjega zraka. Svežo smreko (80 - 90% začetne vlage) debeline 1" posušiš na končnih 12% nekje v 4. dneh.
To je primer za rezan les pa še to najbolj požrešna vrsta. Za biomaso je porabe bistveno manj, recimo 75% manj.
To je primer za rezan les pa še to najbolj požrešna vrsta. Za biomaso je porabe bistveno manj, recimo 75% manj.
I
Izbrisan uporabnik 474
Zato pa je trenutni trend, da se postavijo zadaj sušilnice biomase in rezanega lesa, ki delajo 24/7/365.
CHP je izredno hitro rastoči trend v Angliji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švici, Avstriji ter vseh Skandinavskih država, prav tako v USA in stvari se ibnesejo zelo dobro.
Pri nas je najvčji probelm ta, da se gre za manjše enote in paraziti ne morejo potegniti veliko denarja, kot recimo TEŠ. Da se s temi elektrarnami čisti gozdove, rešuje problem elektrike, porablja domačo surovino, namesto da jo drago odkupujemo od jodlarjev, vzpodbuja domače gospodarstvo - tega se pač ne vidi, ker - paraziti dobijo premalo.
CHP je izredno hitro rastoči trend v Angliji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Švici, Avstriji ter vseh Skandinavskih država, prav tako v USA in stvari se ibnesejo zelo dobro.
Pri nas je najvčji probelm ta, da se gre za manjše enote in paraziti ne morejo potegniti veliko denarja, kot recimo TEŠ. Da se s temi elektrarnami čisti gozdove, rešuje problem elektrike, porablja domačo surovino, namesto da jo drago odkupujemo od jodlarjev, vzpodbuja domače gospodarstvo - tega se pač ne vidi, ker - paraziti dobijo premalo.
Les sušim 15 let letno okrog 1000m3. Za naše razmere veliko, za tujino drobiž.
Na biomaso kurim 7 let. Uspešno, ker kurim izključno lesni odpad od proizvodnje.
Odpad iz gozda je predragi, zato da potem kurim. Dejstvo je, da pretirano čiščenje gozda škoduje. Poglej si gozdove na Goričkem, kaj pomeni nastiljanje živini z listjem iz gozda, ob enem pa so še pobrali veje za kurjavo.
Tovorno ivernih plošč v otiškem vrhu bo pobralo tudi zaradi biomase.
Biomasa da, ampak ne za vsako ceno. Kotlovnica je v Lenartu, avstrijski Radgoni, razmišljajo tudi druge občine, ker se dobijo EU sredstva, kje pa bo se dobil material pa nihče ne naredi študije.
O tem letnem prirastku pa nebi zgubljal besed, ker je nerelevanten podatek, za biomaso.
O kalkulaciji pa pozneje.
Na biomaso kurim 7 let. Uspešno, ker kurim izključno lesni odpad od proizvodnje.
Odpad iz gozda je predragi, zato da potem kurim. Dejstvo je, da pretirano čiščenje gozda škoduje. Poglej si gozdove na Goričkem, kaj pomeni nastiljanje živini z listjem iz gozda, ob enem pa so še pobrali veje za kurjavo.
Tovorno ivernih plošč v otiškem vrhu bo pobralo tudi zaradi biomase.
Biomasa da, ampak ne za vsako ceno. Kotlovnica je v Lenartu, avstrijski Radgoni, razmišljajo tudi druge občine, ker se dobijo EU sredstva, kje pa bo se dobil material pa nihče ne naredi študije.
O tem letnem prirastku pa nebi zgubljal besed, ker je nerelevanten podatek, za biomaso.
O kalkulaciji pa pozneje.
I
Izbrisan uporabnik 474
Ne trdim, da so CHP elektrarne rešitev energetskih problemov, pravim samo, da so neizkoriščen vir energije, ki je vedno bolj v vzponu.
Sicer pa se verjetno 1000 Jodlarskih investitorjev moti, pa še v vzponu so...
Sicer pa se verjetno 1000 Jodlarskih investitorjev moti, pa še v vzponu so...
I
Izbrisan uporabnik 474
Če sušiš hrast, potem je 1000 m3 veliko, če pa sušiš smreko, pa je 1000 m3 malo. Bukev bi bila nekje vmes...
Priznam, da nimam pojma, koliko lastniki gozdov želijo za podrastje (govorimo o sekancih in zmletem vejevju, ne o žagovini). ravno par dni nazaj sem bil na eni žagi na Hrvaškem - pravi da prodaja žagovino (iz sušenega lesa) za 40 kun.
Kolikor sem imel vpogled v zadnje izračuna, je v Sloveniji letno na voljo približno 3 mio. m3 surovine za biomaso, kar bi zneslo okrog 2.4 mio. m3 biomase letno.
Priznam, da nimam pojma, koliko lastniki gozdov želijo za podrastje (govorimo o sekancih in zmletem vejevju, ne o žagovini). ravno par dni nazaj sem bil na eni žagi na Hrvaškem - pravi da prodaja žagovino (iz sušenega lesa) za 40 kun.
Kolikor sem imel vpogled v zadnje izračuna, je v Sloveniji letno na voljo približno 3 mio. m3 surovine za biomaso, kar bi zneslo okrog 2.4 mio. m3 biomase letno.
I
Izbrisan uporabnik 474
I
Izbrisan uporabnik 474
Program subvencioniranja CHP imajo do sedaj le Nemčija, Nizozemska in Belgija. Avstrije ni med njimi (tudi ne Skandinavije in Anglije).
Pozabljate na to da ce bi v slo zelo narasla uporaba elektricnih avtomobilov, bi morali tudi posodobiti omrezje. Predstavljajte si da bi vecina uporabnikov polnila avtomobil nekje isti cas(recimo zvecer). Zaradi povecane porabe el. energije bi le to morali uvazati. Vse skupaj bi podrazilo elektriko.
Naslednja tezava je hitro polnjenje. Dejstvo je da nimajo vsa gospodinjsta 3f vticnice.
Potem pa je ekolosko najbolj sporna reciklaza baterij in tudi njihova proizvodnja.
Naslednja tezava je hitro polnjenje. Dejstvo je da nimajo vsa gospodinjsta 3f vticnice.
Potem pa je ekolosko najbolj sporna reciklaza baterij in tudi njihova proizvodnja.
Zvečer ima samo Elektro Ljubljana cca. 200MW viška, tako da tega problema ne bi smelo biti:
To je za cca. 75.000 električnih avtomobilov samo od Elektro Ljubljane.
Domačega hitrega polnjenja še ni, razen Mennekes 'standarda', ki pa ga de-facto (še) ni v uporabi. Omogoča pa L2 standard, ki je za domače polnjenje, ne le 3.3kW polnjenje, ampak do 6.6kW. To je nekaj manj kot 230V 30A. Seveda je to tudi odvisno od polnilca v avtomobilu.
Za reciklažo je že poskrbljeno. Že za navadne avtomobilske 12V svinčene akumulatorje je znano, da jih gre v reciklažo krepko več kot 90%. Poleg tega ni nujno, da bo taka baterija šla takoj v reciklažo. Načrti proizvajalcev so, da bo taka baterija uporabljena tudi kot storage za hitre polnilne postaje, če hitra postaja ne bo imela pripeljane moči do točke polnjenja, se bo lahko med polnjenji napolnila ta, vmesna baterija, ko pa bo nekdo prišel nafilat, se pa bo energija črpala tudi iz te baterije, tako da bo hitro polnjenje še vedno mogoče.
To je za cca. 75.000 električnih avtomobilov samo od Elektro Ljubljane.
Domačega hitrega polnjenja še ni, razen Mennekes 'standarda', ki pa ga de-facto (še) ni v uporabi. Omogoča pa L2 standard, ki je za domače polnjenje, ne le 3.3kW polnjenje, ampak do 6.6kW. To je nekaj manj kot 230V 30A. Seveda je to tudi odvisno od polnilca v avtomobilu.
Za reciklažo je že poskrbljeno. Že za navadne avtomobilske 12V svinčene akumulatorje je znano, da jih gre v reciklažo krepko več kot 90%. Poleg tega ni nujno, da bo taka baterija šla takoj v reciklažo. Načrti proizvajalcev so, da bo taka baterija uporabljena tudi kot storage za hitre polnilne postaje, če hitra postaja ne bo imela pripeljane moči do točke polnjenja, se bo lahko med polnjenji napolnila ta, vmesna baterija, ko pa bo nekdo prišel nafilat, se pa bo energija črpala tudi iz te baterije, tako da bo hitro polnjenje še vedno mogoče.
Kje pa ti tle vidiš višek? Resno.
Če je nižja poraba še ne pomeni, da imaš na voljo odveč elektriko. Saj sem že ene 100x tukaj povedal, da recimo čez noč večina hidro proizvodnje stoji ali dela na minimumu, ker si polnijo dnevno akumulacijo za pokrivanje konice. Če hočejo recimo čez noč filati črpalno Avče, se elektriko uvaža. Pa je to "le" 200MW
Višek boš imel, ko bo stal NEK2, nič prej.
Če je nižja poraba še ne pomeni, da imaš na voljo odveč elektriko. Saj sem že ene 100x tukaj povedal, da recimo čez noč večina hidro proizvodnje stoji ali dela na minimumu, ker si polnijo dnevno akumulacijo za pokrivanje konice. Če hočejo recimo čez noč filati črpalno Avče, se elektriko uvaža. Pa je to "le" 200MW
Višek boš imel, ko bo stal NEK2, nič prej.
In v katerih akumulacijah shranjuješ vodo? Pri nas prevladujeo hidro elektrarne pretočnega tipa. Razen Avče in deloma HE Dravograd nimamo nikjer možnosti akumulirati večje količine vode. Če elektrarne na dravski verigi niso obremenjene, potem elektrika steče v Črno morje. Termo elektrarne in JEK pa imajo t.i. tehnološki minimum, pod katerim ne moreje dolovati. Če niso dovolj obremenjene pač spuščajo paro "u luft". Torej imamo ponoči in v dela prostih dnevih rezerve v proizvodnji in prenosu električne energije. Podobno je takrat na trgu tudi veliko poceni energije iz drugih držav.
Če bi npr. danes prišel na trg električni avto z dosegom tam 500 km in ceno okrog 20.000€ tako ne bi bil problem polniti električnih vozil, kateri bi bili nabavljeni v prvem valu. Za ostala vozila, katera bi zamenjevali z iztekom življenske dobe vozil z notranjim izgorevanjem pa bi imeli čas izgraditi infrastrukturo.
Torej je trenutno edini problem širokega razmaha električnih vozil le cena in v manjši meri doseg.
Hvala za informacije glede HE.
Kar se pa tiče cene:
24.690 EUR - 5.000 EUR (subvencije) = 20kEUR
Citroen c-Zero
Soča, Drava. ter ena na Savi. Vse te imajo zalogo za par ur obratovanja na maksimumu, kar potrošijo ob dnevni konici ter dopolnejo čez noč. Ko si omenil Dravograd-točno ta naredi večino zaloge na Dravi. Ko jo odprejo nastali "val" koristijo tudi ostale.
Dnevnih in tedenskih akumulacij pa res nimamo, to drži
Pri termo se pa redno izklaplja stare, neučinkovite bloke
Dnevnih in tedenskih akumulacij pa res nimamo, to drži
Pri termo se pa redno izklaplja stare, neučinkovite bloke
Vse lepo in prav, samo dajte mi povedat, kje naj se v blokovskih naseljih, kjer ljudje parkirajo malodane po stenah in na drevesih, polnijo avtomobili čez noč? Prepričan sem, da vsaj polovica lastnikov avtomobilov nima urejenega parkirišča tako, da bi lahko vsako noč polnili avtomobile.
Kakorkoli obrneš; naval električnh avtomobilov ne bo tako hiter, da bi zaradi njih naenkrat ostali brez kapacitet. Kot je rekel telex, v vmesnem času se bo lahko infrastruktura posodobila in prilagodila potrebam.
Poleg tega pa, če se bo postavilo V2G (vehicle to grid) infrastrukturo - torej pametne polnilnice, bodo te polnile čez dan, ko bo to dovoljevalo omrežje, oz. naslednji korak bo tak, da bo v špicah potegnil elektriko iz parkiranih električnih avtomobilov v omrežje in bodo avtomobili delovali kot nekakšen buffer zona.
Poleg tega pa, če se bo postavilo V2G (vehicle to grid) infrastrukturo - torej pametne polnilnice, bodo te polnile čez dan, ko bo to dovoljevalo omrežje, oz. naslednji korak bo tak, da bo v špicah potegnil elektriko iz parkiranih električnih avtomobilov v omrežje in bodo avtomobili delovali kot nekakšen buffer zona.
