Po nasvetu
jagababa sem prebral dnevnik iz prve svetovne vojne "Pa zbogom junaki", ki ga je napisal starejši inženirec Filip Jurkovič.
Moje misli:
1. Zgodovinsko je zanimiv, Filip je bil na soški fronti, v Rusiji in Belgiji/Franciji. Zanimal se je za arhitekturo in kadar je imel priliko, je obiskal znamenitosti v krajih, kjer je bil.
2. Aostroogrsko prikazuje kot državo, kjer je bila korupcija na višku. Tudi ali predvsem v vojski, vojaškem zdravstvu, oskrbi. Nemčija po drugi strani zelo urejena država in vojska.
3. Čudno, da knjiga ni prepovedana. Kjerkoli so problemi, so židi zraven. Od kurb, ki so se prodajale vojski z boleznimi vred, odiraških trgovcev po krajih, slabih vojaških zdravnikov, do slabega srednjega oficirskega kadra, ki ne skrbi za svoje enote. Židovske naselbine vse po vrsti opisuje kot umazane, kar me preseneča glede na zapovedano obredno čistost že pred tisočletji. Če je Hitlerju prišla v roke kaka taka knjiga, ni imel težkega dela prepričati Nemcev, da se je židov treba znebiti.
4. Spomladi 1918 je vedel, da bo AO izgubila.
5. Ne pričakuj, da gre za literarni biser.