Preprosto vprašanje.. kako se spopadate s tem in kako to vpliva na vaše življenje? Se velikokrat obremenjujete s tem, kako se bo kakšna stvar končala? Vas nauspeh psihično potolče?
To temo sem odprl, ker opažam, da mi razne stvari večkrat po nepotrebnem načenjajo živce. Recimo, zdajle imam manjšo krizico na faksu, pa se skoz sekiram, kaj bo, če bom naredu, kaj bo, če ne bom itd itd. Zgolj eden izmed primerov. Vem - da so take stvari, gledane v širšem smislu življenja, skoraj zanemarljive. Izkušnje so mi pa tudi pokazale, da je "sekiranje" čisto brez veze, ker se je na koncu zmeraj dobro izšlo.
Najbolj mi gre na k*rac to, da se zavedam, da imajo nekateri veliko večje težave od mene (so bolni, zgubijo družino, jim potres poruši dom, karkoli) in da se najprej rešuje tiste probleme na dosegu roke in ne tiste v prihodnosti, kljub temu pa jaz še vedno dovolim, da se mi razne take stvari vsidrajo v podzavest in me sekirajo. Iščem recept za jebiveterstvo..anyone?
To temo sem odprl, ker opažam, da mi razne stvari večkrat po nepotrebnem načenjajo živce. Recimo, zdajle imam manjšo krizico na faksu, pa se skoz sekiram, kaj bo, če bom naredu, kaj bo, če ne bom itd itd. Zgolj eden izmed primerov. Vem - da so take stvari, gledane v širšem smislu življenja, skoraj zanemarljive. Izkušnje so mi pa tudi pokazale, da je "sekiranje" čisto brez veze, ker se je na koncu zmeraj dobro izšlo.
Najbolj mi gre na k*rac to, da se zavedam, da imajo nekateri veliko večje težave od mene (so bolni, zgubijo družino, jim potres poruši dom, karkoli) in da se najprej rešuje tiste probleme na dosegu roke in ne tiste v prihodnosti, kljub temu pa jaz še vedno dovolim, da se mi razne take stvari vsidrajo v podzavest in me sekirajo. Iščem recept za jebiveterstvo..anyone?
