Kako je včasih izgledalo služenje vojaškega roka v JNA

Gonoreja alpa sifilis

Trench foot

Prematral me je. Ker sem bil kerovođa (sem imel Luksa), so bile moje v glavnem nočne patrulje. Seveda tudi dnevne, toda v glavnem ponoči. Ko sem prišel domov ob 5h zjutraj, sem poštimal psa in šel spat. Ob osmih so me dvignili, ker "je bilo treba it delat, spal boš takrat ko boš sto let star".

Imeli smo nekaj prebegov iz Albanije k nam in takrat je bilo obsedeno stanje ponavadi par dni. Enkrat bi se s soborcem skoraj pobila, ko sva pregledovala neko grmovje okoli graničnega kamna, potem sva pa oba istočasno stopila na jaso, kakih 20 metrov vsaksebi, vmes je pa iz grmovja planil Luks !
Ni falilo čisto nič takrat, Luks je pa točno vedel sranje, ker je kar plaval od mene k Anteju in nazaj k meni. Točno je vedel, kako blizu je bilo.

Ej, Luks je bil tak pes ... Lahko bi šel z mano domov, so mi v komandi pripravili že vse papirje, pa je mama pisala da raje ne.

Smo imeli kar nekaj takih akcij, obenem smo pa karavlo urejali. Jaz sem dvignil stražni stolp za 9 metrov, z vso konstrukcijo in stopniščem. Se še sedaj na Gooogle earth vidi. Sem moral vse na roke žagati, z rapidno žago. Stari ni niti približno hotel slišati karkoli na temo fiberce.
Ponoči pa v patruljo - dokler se nisem zrušil. S tem da smo bili izjemno kompaktna partija, saj drugače ne more biti, če so ljudje pod orožjem. Meni ni bilo treba imeti čina, tudi če je bil desetar z mano, sem jaz vodil. Po treh mesecih življenja na karavli je stari zelo dobro vedel,kake ljudi ima.

Uporabnik DOMEK je napisal:

Bil najpametnija 89 v Čaplini, decembra 89 prekomanda v Vladimir Gortan v Pulo, potem odkomanda za cca 2 meseca v Barbarigo, julija pa v Vojno odmaralište 13 maj v Fažano...do konca avgusta...pol pa domov...

Klikni za razširitev

jaz sem bil tule:

krava: si narobe videl, nekdo drug je bil takrat. jaz sem bil 90/91.
kaj si sicer mislil s tistim obljubljanjem? mi smo decembra 90 še stali na platoju in poslušali zgodbe o neuničljivi jugoslaviji...čez dva meseca so pa policaji pri plitvicah streljali na jla. kako se stvari (hitro) obrnejo...

Uporabnik Demz je napisal:

Tako bo, ja. Iz Bileće si prišel ven kot mlajši vodnik, potem si služil vojni rok kot stažist, potem si šel domov v rezervni sestav. Če si se "aktiviral", si pa po prvih vojaških vajah dobil čin podporočnika in eno zvezdico.
Zdi se mi, da je bil pogoj za šolo za rezervnega oficirja torej srednja šola V stopnja, ali celo gimnazija ? Vsaj takrat ko sem jaz služil.
Jaz činov nisem nikoli hotel. Niti navadnega razvodnika ne. Sej so me vseeno ponucali, čeprav ni bilo čvarkov.

Moj komandir na karavli je bil takrat star 26 let in je bil že poročnik. Itak vojaška familija, ker je njegov stari bil kapetan prve klase in v penziji. Potem je v Titogradu pobiral razno železje, jaz sem pa švasal razne mizice, ki jih je potem stari poklanjal svojim oficirjem dol v brigadi . Kdor maže - tud fura.

Ok, sej smo še marsikaj drugega naredili na karavli, pa par močnih akcij je bilo, konec koncev sem pustil malo zdravja tam dol, ker sem bil na koncu 3 tedne v bolnici. Potem sem dobil 10 dni nagradnega, in to za moj 20. rojstni dan (nikoli ne prej ne pozneje lepšega darila ) , stari pa tretjo zvezdico, čin kapetana. Pri 26. letih starosti.

Klikni za razširitev

bileča kot (elitna) vojaška šola se je definitivno prilagajala času in kraju. njen vrh je bil (po moje) med 1970 do 1980. takrat smo dobili v oborožitev večino orožja, ki smo ga uporabljali še več deset let kasneje. glede srednješolske izobrazbe ne vem, kako je bilo takrat (lahko pa povprašam...), a jaz sem imel navadno 3 letno izobrazbo. tudi odločitev, kdo bo "naredil" šolo, je bilo bolj politično kot dejansko strokovno. ne rečem, da si jo naredil z levo roko, a vseeno, končni tridnevni izpiti iz taktične obuke (in vsega pomembnega) so bili kar težavni. seveda, moral si poznati zadeve. a sem imel nekaj kolegov, ki so kar "zabušavali" zadnje mesece, pa so se jih vseeno "usmilili". domnevam, da si šola ni dovolila imeti (preveč) izpada. sicer pa, bil sem 1.vod 1.bataljon (minometni vod). na srečo mi je vsa logika glede minometov in načrtovanja ognjenega delovanja "padla" v glavo in mi je kapetan dal desetko na končnem izpitu brez da bi me karkoli vprašal. snopar je bil za marsikoga španska vas
saj čini sami po sebi niso nič strašni le pomenijo to, da imaš (neko) odgovornost. v prekomandi niso imeli aktivnega poveljnika voda, pa sem bil jaz namesto njega. in sem bil povsem enakovreden ostalim poveljnikom. tudi v zadnjih izdihljajih jugoslavije je bileča (kot strokovna šola) nekaj pomenila. in nekdo, ki je prišel iz nje, je veljal za strokovnega podčastnika. z zelo malo (ali brez) velike politične agende. le da so to upoštevale bolj starešine. navadna vojska je gledala le na cifro...

Uporabnik ngc2392 je napisal:

krava: si narobe videl, nekdo drug je bil takrat. jaz sem bil 90/91.
kaj si sicer mislil s tistim obljubljanjem? mi smo decembra 90 še stali na platoju in poslušali zgodbe o neuničljivi jugoslaviji...čez dva meseca so pa policaji pri plitvicah streljali na jla. kako se stvari (hitro) obrnejo...

Klikni za razširitev

Res je - MiranR je omenil 80/81.
Nam so obljubljali nekaj dodatnega dni dopusta, pa neke posebne obleke, pa kakšne dodatne slovesnosti ...
Sicer za dopust nekaj razmišljam - prišel sem v septembru, za novo leto pa smo imeli nekaj dni dopusta (vem, da sem bil doma). Ali je bilo to običajno? Ali pa so nam res kaj podarili.
Je pa res, da smo kar jebali ježa. Za nameček je bil začetek (september/oktober) prav neverjetno hercegovsko vroč, zima na (Avtovcu) pa mrzla kot le kaj. Tako smo v prvih šestih mesecih samo en mesec jedli v restavraciji, ostalo pa zunaj. Najprej na vročini (bilo je prav neverjetno os), še huje pa je bilo pozimi, ko je bilo s čiščenjem posod in pribora precej dela (zaradi mraza je tekla voda samo iz ene pipe in ko se cela enota bori za tisto vodo ). Že tako je bilo v Bileći časa zelo malo, potem pa še ta zajebancija s to posodo (seveda je bilo vedno preverjeno, kako čisto imaš in smo spet stali v vrsti). Zanimivo, kako takšna majhna zadeva spremeni vse skupaj.

Moja je še vedno aktivna

Uporabnik Demz je napisal:

Prematral me je. Ker sem bil kerovođa (sem imel Luksa), so bile moje v glavnem nočne patrulje. Seveda tudi dnevne, toda v glavnem ponoči. Ko sem prišel domov ob 5h zjutraj, sem poštimal psa in šel spat. Ob osmih so me dvignili, ker "je bilo treba it delat, spal boš takrat ko boš sto let star".

Imeli smo nekaj prebegov iz Albanije k nam in takrat je bilo obsedeno stanje ponavadi par dni. Enkrat bi se s soborcem skoraj pobila, ko sva pregledovala neko grmovje okoli graničnega kamna, potem sva pa oba istočasno stopila na jaso, kakih 20 metrov vsaksebi, vmes je pa iz grmovja planil Luks !
Ni falilo čisto nič takrat, Luks je pa točno vedel sranje, ker je kar plaval od mene k Anteju in nazaj k meni. Točno je vedel, kako blizu je bilo.

Ej, Luks je bil tak pes ... Lahko bi šel z mano domov, so mi v komandi pripravili že vse papirje, pa je mama pisala da raje ne.

Smo imeli kar nekaj takih akcij, obenem smo pa karavlo urejali. Jaz sem dvignil stražni stolp za 9 metrov, z vso konstrukcijo in stopniščem. Se še sedaj na Gooogle earth vidi. Sem moral vse na roke žagati, z rapidno žago. Stari ni niti približno hotel slišati karkoli na temo fiberce.
Ponoči pa v patruljo - dokler se nisem zrušil. S tem da smo bili izjemno kompaktna partija, saj drugače ne more biti, če so ljudje pod orožjem. Meni ni bilo treba imeti čina, tudi če je bil desetar z mano, sem jaz vodil. Po treh mesecih življenja na karavli je stari zelo dobro vedel,kake ljudi ima.

Klikni za razširitev

Demz, a si v mladosti kdaj bral stripe Slavko i Mirko?

On jih piše še sedaj - nova poglavja!

A to je tisto "Pazi metak !" - Zvizzz ! - "Hvala, spasao si mi život".

Dej, nehaj, partizanski stripi so za predšolske otroke.

Sej ni treba verjet, jaz že vem. Pa zrušil sem se tudi, ko je šla en teden kri od mene. Potem sem šel v MRC v Titograd, kjer so me sestavili, pa še zobarja sem uspel obiskat, ko je že bila prilika.

Tisi bil 3 leta v vojski, da se ti je tolk dogajalo?

Uporabnik map je napisal:

Tisi bil 3 leta v vojski, da se ti je tolk dogajalo?

Klikni za razširitev

7 let, kot za časa Marije Terezije

#map rulaaaa

Uporabnik map je napisal:

Tisi bil 3 leta v vojski, da se ti je tolk dogajalo?

Klikni za razširitev

Za domovino tudi življenje dal.

No, 7 let je pa služil moj starate. Ko je izbruhnila prva svetovna, je služil 4 leta cesarju, potem pa še tri kralju. Ko je prišel ven, je bil star 36 let, šel po punco v hribovsko vas nad nami in se oženil ... imel 16 otrok. Moja mama in ena njena sestra sta še danes živi. Jaz se ga še spomnim, bil je star 86 let ko je umrl, jaz pa štiri.

Ne vem kako puščobo ste vi imeli za časa vojaščine, toda nam se je toliko dogajalo, da lahko brez problema pišem dogodivščine. Pa so vse resnične, tot sicer vsak moj zapis. Če pišem v prvi osebi, je zadeva moja, oz. napišem, če je zadeva od znanca ... prijatelja.

Še en zapis, kaj naredi stres in preutrujenost . To je noro in ne razumeš, če ne doživiš sam.
Torej - stara vojska je šla domov, dobili smo novo vojsko na karavlo, ki bo smela iti na rejon šele po 14 dneh uvajanja. Za furanje karavle nas je tako ostalo
samo 12 . Po enem tednu dežurstev in patruliranj otopiš in zadeva postane skrajno smotana.

Ob 3h zjutraj, bil sem dežurni, je na telefonski centrali padel dol tisti jeziček - klical je stari iz baze v Titogradu. "V Prištini je detertiral vojak, ima orožje, ubil je stražarja, potem je taksista prisilil v vožnjo proti Črni Gori, v Ivangradu mu je prerezal vrat in ga odvrgel iz avta ... sledi so se izgubile v našem okrožju. Takoj zavarovati mejo!
Poslal sem patrulje, čez 3/4 ure je bil stari že tu. "Tovariš poročnik, prosim, jaz bi tudi šel na teren". - "Ne, ti si dežurni, potrebujem te tu". - "Prosim, crknil bom tule, naj se grem ven malo zluftat". - "Ok, pa pojdi".

In sva šla, z Njofro, (zagrebčan, tipični hrvat, ampak to je že druga zgodba ), pa moj Luks, na zgornji rejon. Doli v najinem privat bunkerju sva si nabrala za jest in pit in - gremo. Ta patrulja je trajala dva dni. Od 5h zjutraj do naslednjega dne o polnoči. Vmes sva na 8 ur prihajala domov nekaj pojest in po dveh urah nazaj. Torej 43 - 44 ur v enem zamahu. Čisto sva bila iztrošena. Zvečer zadnji dan naju je poročnik poslal še enkrat, "do 2h zjutraj, potem bosta pa spala. " Kake 3 km od karavle sva se ustavila pri izviru in posedela med tistimi kamni. Pes je ležal 2 koraka stran od mene. Spodaj v dolini so se svetile luči od Titograda ... sicer pa zelo temna noč. Nisem vedel, da je Njofra zaspal ( ! ) . Zgoraj v hribu se je odkrušila skala, nekaj časa je ropotalo in potem zamrlo, Luks je samo dvignil ušesa, tudi vstal ni.

Potem slišim zraven sebe šklebetanje ( ). Kaj je to?
- "Njofra, si ti?"
Nič !
- "Kaj se to sliši ?"
Nič.
Potem grem do njega - tako se je tresel, da je kar odletaval naslonjen na tisti kamen. Zobje so šklebetali, da - kaj takega še nikoli, ne prej ne do danes nikoli !
- "Kaj je bilo?"
Nič.

Po kakih 15 minutah se je toliko pomiril, da je nekako povedal, da je v trenutku zaspal, potem se mu je pa sanjalo, da sva lovila tistega dezerterja, on je pa spustil skalo na naju . Še kake pol ure sva bila tam, da so ga začele noge nosit, potem pa - nazaj domov. Sicer dve uri prej, ampak stari je drugi dan zadevo razumel.

Tistega begunca so pa naslednji dan dobili, ko se je hotel vkrcati v Baru na trajekt za Bari. Nikoli niso razkrili, katere narodnosti je bil, čeprav nas je zanimalo.

Če je služil v Prištini, potem skoraj gotovo ni bil šiptar.

Ne vem. Mi smo čuvali albansko mejo, pa smo imeli 2 šiptarja v ekipi. Eden je bil celo vezist . , "Urugvaj" .

Kot vezist je moral uporabljati vojaški spel, za črko U je bilo "Užice". Mu ni šlo, je pa rekel "Urugvaj"

Uporabnik Demz je napisal:

Torej so naši minirali?
Pravim, znanec ki je tam doma, je pravil da so se dve leti tla tresla in pokalo je zaradi miniranj. Pravil mi je pa to okoli 95. leta.
Sedaj pa ti razloži, če hočeš, ko si ravno pri koritu.

Klikni za razširitev

Demz , res si ga pihnil s tem. Ta tvoj znanec je verjetno ni tam doma. Oziroma, vsaj blizu ne. Bil sem na tem območju prav v teh letih, ki jih omenjaš. Tisti domačini, niso govorili nič, kaj se noter dogaja. Drugo kar je, Yugo vojska ni imela vstop v to območje oz. območje je bilo pod nadzorom TO in Policije. Kar je še danes.

To lovljenje tega dezerterja, ki naj bi ubil stražarja in taksista je tud po moje za lase privlečeno.
Če poznaš zgodbo iz Paračina, ...... tam so bili v akciji specialci z vsemi možnimi sredstvi, ne pa navadni vojaki s obmejnimi psi.

Raznoraznih zgodbic je polno. Ene so resnične, druge izmišljene, tretje so pa bile renične, vendar jih potem veliko govori, da so se zgodile v njihovi kasarni prav takrat, ko so oni služili. Ena teh zgodbic je "vožnja motorja". Če bi vsem verjel, bi imeli v vsaki kasarni v vsaki generaciji po kakšnega motorista.
-Vojaki. Ni da ni. Sam plavati si se moral navaditi med to raznolikostjo, pa ni blo problemov
-Straže. V vsaki kasarni je stara vojska mlade stražarje strašila z nekimi hudimi stvarmi, ki naj bi se zgodile med stražo. So imeli imena stražarskih mest, ki so krožila med vojaki. Razna "brda smrti, doline smrti, ......", kjer naj bi pobili ne vem kolko stražarjev. Ali je bilo to namensko ali ne, nikoli nisem zvedel.
-Oficirji. Isto kot pri vojski. Od zagriženih do tistih, ki so vlekli nekaj mesecev bolniške. Najslabši so bili tisti, ki so se grebli za čin in tisti, ki ga niso dobili in so se znašali nad vojsko. Večina normalnih, ki so zahtevali svoje. Samo da je bil "zadatak izvršen".

No, v mojem času se je že slutila to nacionalno sovraštvo, čeprav nas večina ni niti slutila, kaj se pripravlja.
Kater narod je bil najboljši? Ne vem..... Hrčki so OK, razen da niso purgarji. Bosanci... OK.... Srbi.... iz mest ogromno prepotentnežev iz podežeja OK, Makedonci...če si jih razumel, je blo čist OK..... Kosovarji.... hmmm.... cca pol takšnih, ki so samo nekaj "čivkali" za hrbtom, so se pa našli tudi čisto OK. Cigani.... dva sem poznal ....pa še brata sta bila..... previdna in čist OK. Črnogorci...... nisem poznal nobenega, ki bi bil normalen al pa delavn. JBG.
Kaj se naučiš? Tukaj bodo pa večne debate.
Ja, se naučiš. In to je, da se naučiš skrbeti sam zase in da znaš"plavati" med vso to različno druščino. Eni se niso nikol naučil, eni pa še danes trdijo da bi se to lahko naučil sami doma. En fotr je tukaj enkrat pisal, da bi to on sam naučil svoje otroke. (ja, seveda.... ). Eni pišejo, da je bila 1 leto izgube časa. Mogoče bi pa brez te "vojaščine" kdo izgobil 10,20,50 let......

Seveda je bil tam doma, če sem mu pa kuhinjo rihtal, ko se je šel "kmečki turizem". Svoje čase sem imel tudi precej gostinskega programa v izdelavi.
Ok, lahko da sem zabrkljal časovnico, torej dva meseca namesto dve leti. Toda domačini so pripovedovali, da se je takrat na veliko miniralo in da so se tla tresla.
End.

Itak so vso polpreteklo zgodovino obstajale govorice, kako so hribi okoli Kočevske Reke vsi navrtani. Resnica pa sicer nas, navadnih smrtnikov ne more zanimat kaj preveč.

Okoli mojih vojaških zgodb - saj ni treba verjeti. Lahko ti samo zatrdim, da je bilo do sedaj še čisto vse kar sem objavil na Alterju - res. Razen če so me drugi zavedli. Toda če opisujem svoje prigode, je kar lepo res. Albanska in Bolgarska meja sta bili precej krvavi. Iz bolgarske meje so tri leta prej pripeljali mrtvega fanta v pločevinasti trugi. Zraven so bili desetar (ali vodnik, ne vem, sem bil premlad da bi čine poznal) in dva vojaka. Dva dni so držali vojaško stražo in potem pogreb, niti starši niso smeli videti sinovega trupla. Fantu je bilo enako ime, kot meni. Pokopan je pa na pokopališču zraven naše farne cerkve na vrhu hriba.