Stanovanjski problem je rešljiv, če bi vsi faktorji v formuli imeli limite, tko pa random eskalirajo v -:
1. Če en sorodnik ne bi šparal nepremičnine ne vem za kaj ali koga, ampak se drži reka "to je moje in tko bo dokler ne umrem", pol se nič ni da. Tu pogrešam medgeneracijsko sodelovanje.
2. Nepremičninske agencije podn od podna. A sploh znajo tržit nepremičnine? Brskam na nepremičnine.net, večina lastniških stanovanj se podaja prek agencije. Mislim nesposobni so do konca, niti sami se ne pozanimajo glede mikro in makro lokacije niti ni slik stanovanja ali tlorisa, opis je porazen. Provizije pa znajo nabijat, hvala lepa za tako uslugo. Če si lastnik stanovanja, ki ga agencija "trži", te pa non stop kličejo pa sprašujejo podrobnosti, mislim pol jih ne rabim, se bom sama spogajala.
3. Gradbeniki... pojma nimam po kateri formuli to oni računajo 1m2? Če je tu kdo iz stroke naj razloži, ker pomoje un znani ekonomistični x6 tlele ne zdrži. Naj mi en razloži to računico 1m2=3000 EUR z vsemi stroški (zemljišče, papirologija, delo, material...)
4. Plače...................pa en dolg premor..............pa en vzdih...............mislim, če primerjam svojo plačo s plačo delavke v Muri sem zanjo bužovan, če jo primerjam z Bavčarjevo sem pa revežka.........random...zaslužim kr ok samo ne tolk, da bi točka 5. zadovoljila moje potrebe po kvalitetnem bivanju.
5. Banke... tu se pa sploh ne bom v podrobnosti kreditiranja spuščala, ker mi tipalke skočjo pokonci, ko gledam te obrestne mere.
6. Država in njeni davki, naj citiram Obamo:"I will cut taxes - cut taxes - for 95 percent of all working families, because, in an economy like this, the last thing we should do is raise taxes on the middle class. "
Zdaj pa ne rečt, da jamram, ker sem se že pred leti odločila, da je boljša naložba v znanje kot pa v nepremičnino in zaenkrat še nisem prišla do boljše rešitve. S poštenim delom pa tudi ne prideš daleč, lahko pa mirno spiš, to je pa tudi že ponarodel rek dandanašnjih dni.
majč