kak krizni davek
- Ustvarjalec teme softi
- Začetni datum
Pri t2 je bil tudi nateg... rešet dolžan podizvajalcem milionske zneske...
ni to tko "nedolžno"
ni to tko "nedolžno"
Še vedno ne dojameš...
"Kriminalno" dejanje so tajkuni še vedno zagrešili, zakaj v narekovajih? Ni bilo učinkovite zakonodaje, ki bi to preprečila, dejansko je zvisel še Janša, ker so njegovi glavni nasprotniki tako bogateli, pa je bil takrat PV in bi mislil, da mu je to edina pririteta....revanšizem. Enega je zjeb***, da ni postal klasični tajkunček in to je Zoki, ostalim je pa vsem uspelo postati tajkun vsaj začasno, Mermalu in še nekaterim pa trajno, ker so pufe skorajda pokrili že pred nastopom krize.
Firme, ki so "trpele" meneđerski prevzem, so lahko financirala izključno le posojila, ker so bili zneski tako visoki, obresti in glavnica. Laško npr. še vedno samo trpi, saj samo za obresti delajo.
"Kriminalno" dejanje so tajkuni še vedno zagrešili, zakaj v narekovajih? Ni bilo učinkovite zakonodaje, ki bi to preprečila, dejansko je zvisel še Janša, ker so njegovi glavni nasprotniki tako bogateli, pa je bil takrat PV in bi mislil, da mu je to edina pririteta....revanšizem. Enega je zjeb***, da ni postal klasični tajkunček in to je Zoki, ostalim je pa vsem uspelo postati tajkun vsaj začasno, Mermalu in še nekaterim pa trajno, ker so pufe skorajda pokrili že pred nastopom krize.
Firme, ki so "trpele" meneđerski prevzem, so lahko financirala izključno le posojila, ker so bili zneski tako visoki, obresti in glavnica. Laško npr. še vedno samo trpi, saj samo za obresti delajo.
Seveda, ker so za obveznosti potrebovali vsak cent.
Nekateri prevzemi so bili tako bebasti, da se tudi ob isti rasti kot pred krizo ne bi mogli razit, samo slovenski pohlep res nima meje.
PS. Zanimivi so tudi priskledniki in "prijatelji" npr. bineta, ki so takrat prispevali par mio€ denarja svojih sicer uspešnih podjetij, denar pa se bi v žepe vračal potem v žepe, ko bi firma bila prevzeta. Nategnili so se mnogi in potem skregali, kar je dokaj smešno spremljat. En tak primer je tudi posojilo Jurčku 3mio€...
Nekateri prevzemi so bili tako bebasti, da se tudi ob isti rasti kot pred krizo ne bi mogli razit, samo slovenski pohlep res nima meje.
PS. Zanimivi so tudi priskledniki in "prijatelji" npr. bineta, ki so takrat prispevali par mio€ denarja svojih sicer uspešnih podjetij, denar pa se bi v žepe vračal potem v žepe, ko bi firma bila prevzeta. Nategnili so se mnogi in potem skregali, kar je dokaj smešno spremljat. En tak primer je tudi posojilo Jurčku 3mio€...
Sedaj pa še navedi lestvice te progresije in ugotovil boš, da se naša najvišja stopnja začne tam, kjer se drugod običajno konča nižja
Citat:
Uporabnik Malecky pravi:
Tako ja....in folk bi rad pobral tajkunom nekje se pa prodajalci teh delnic smejijo.
Je pa velika verjetnost, da so naprej investirali in potem z zamikov izgubili tudi ti.
Super so jo recimo odnesli tisti, ki so pravi čas prodali delnice iz certifikatov - poznam primere, ko so si iz prodaje danes ničvrednih delnic kupovali nove avtomobile. Pa niso bili tajkuni, sami delavci in upokojenci. Denar, ki danes manjka v NLB, je tudi v teh avtomobilih. Pa jih nič ne obtožujem, jaz bedak jih recimo nisem prodal, ker sem mislil da bom služil od dividend
Em..je res, samo vse firme nikakor niso v večinski lasti države, potem pa to odpade. Politika nemore omejit Akrapoviča npr. on lohk firmo proda komurkoli, lahko pa omeji Telekom npr. ali pa NLB zdaj ko ima dejansko celo v lasti.
Zakonsko bi moralo biti omejeno, da taki meneđerski odkupi niso mogoči (z zastavljanem ciljnega podjetja), kar mislim da od 2008 tudi ni več možno tudi v Sloveniji.
Generalno gledano ima nekdo z višjo izobrazbo več znanja (in zato opravlja bolj odgovorno delo) od nekoga z nižjo izobrazbo. V večini primerov je tako. Seveda je na mestu debata o tem, kako dobre so naše univerze - kljub temu pa imajo pri Boscarolu tako rekoč vsi vodilni (torej razvojniki) doktorat, nekateri so celo profesorji. Vsekakor pa niso gim maturanti.
Sicer pa je moja ideja kar se tiče Slovenije in slovenskih podjetnikov, da se univerze kar zapre.
Nazadnje urejeno:
V cca. 8 letih "študija" bi res mislil, da te lahko v eni firmi naučijo ogromno in to takih stvari kot jih od tebe pričakujejo in so jih pripravljeni plačat.
Potem pa ob črtanju univerze denar nameniš za razvoj gospodarstva oz. bolje zaradi tega pobereš veliko manj davkov....
Potem pa ob črtanju univerze denar nameniš za razvoj gospodarstva oz. bolje zaradi tega pobereš veliko manj davkov....
Logično, gre za ljudi, ki znajo (in so zato doktorji in profesorji). Pri njih je stopnja izobrazbe posledica predvsem v praksi uporabnega znanja. Ampak to še ne pomeni, da da kar vsak doktor, magister ipd zna. Pri nekaterih je njihovo znanje v praksi neuporabno - in taki pač niso zaposljivi. In ponavadi od njih več uporabnega zna kak ob delu izučeni tehnik ...
Mimogrede, na Pipistrelovi strani je pri predstavitvi vodstva v njem samo en človek, ki ima dr. pred imenom. Razvojnik. Edini med vodilnimi.
Nazadnje urejeno:
Kako pride do tega, da "revež" kupi večdesetmilijonsko firmo (ali pa večstomilijonsko, princip je enak), vodič za caple. Malo bom prosto po Prešernu, ampak v osnovi je nekako tako (izvedeno na primerih Merkur, Pivovarna Laško, BTC, Istrabenz, vse velike gradbene firme, MIP, Delo revije, Terme Čatež, Sava, ter mnogo manjših firm. Če sem kje orenk mimo ustrelil, naj mi pa pove, da popravim.
Za tak veliki prevzem rabimo najpomembnejše: odlične veze v bankah ter v politiki. Ker je Slovenija majhna, je to dokaj preprosto opravilo za nekatere. Politika je leva ali desna, ni tako pomembno, važno je, da zagovarjajo nacionalni interes (torej vse politične barve). Tukaj bomo videli, čemu služijo nabiralniki oz. slamnata podjetja. Rabimo tudi 7500 € denarnega vložka (pravega!), s katerim bomo prevzeli podjetje v vrednosti 100 milijonov Dobrolaufa d.d.
1. S 7500€ ustanovimo firmo Lojze d.o.o., ki ima domači naslov v garsonjeri nekega bloka (je čisto vseeno kje). Sedaj pokličemo znanca v banko BA-1, kjer zaprosimo za kredit 100.000 €. Seveda bodo navadnega smrtnika zavrnili, ampak mi poznamo kar nekaj vplivnih ljudi na tej banki in nato "drug zove druga" in čez nekaj dni že imamo odobren kredit. Juhu.
2. Imamo že 100.000 denarja (fiktivnega!). S tem denarjem ustanovimo novo podjetje, Mici d.o.o., ki je v 100% lasti podjetja Lojze d.o.o., vendar ima ta naslov v drugi ulici, tokrat v enosobnem stanovanju. Sedaj pokličemo drugega znanca ("Halo bing") v banko BA-2, kjer zaprosimo za kredit 1.000.000 €. Ker tudi tukaj poznamo taprave ljudi, to ne bo težava, poleg tega smo tudi samo dobri znanci določenih gospodov iz političnega ozadja (najsibo levih in/ali desnih). In seveda čez nekaj časa ima naša firma že odobrenih milijon evrov kredita. Krasno. Nekaj smo že zaslužili, lepo je, če bi si privoščili tudi kak mercedes pa majhen vikend nekje na hrvaškem morju, saj se ne bo toliko poznalo. Ostane recimo 900.000 €.
3. Ustanovimo novo podjetje Novak consulting d.o.o, v 100% lasti podjetja Mici d.o.o.., sedež bo kar na naslovu bratranca. Pokličemo v banko BA-3. Res je, zaprosili bomo še za dodaten kredit, recimo 10 milijonov. Zgodba s prejšnih dveh bank se ponovi. Vmes se dobimo na kavi s še enim "podobno mislečim", ki pa je s podobnim postopkom prilezel že do 20 milijonov kredita. Bova ustanovila skupno družbo.
4. Ustanovimo novo podjetje Cuzamen holding d.o.o., sedež bo na naslovu strica, s tretjinskim deležem Novak consulting in dvotretjinskim od Endrug financing. Kapitala ima nova firma kar 28 milijonov (dva milijona pa smo spravili nekam na varno - saj je fiktivni denar, a ker poznamo tega in onega, se da nekaj njega tudi v bolj materialno zadevo spravit).
Ampak do 100 milijonov je še kar nekaj dela. Kaj storiti? Aha, bliža se skupščina, treba predstaviti določene rezultate, ker pa smo (čisto slučajno) direktor dotičnega podjetja, bomo z določenimi knjigovodskimi in računovodskimi prijemi nekoliko priredili bilance firme, prav tako pa z določenimi govoricami zbili ceno delnic. In evo: cena delnicam podjetju pade, tako je vse lažje, z našimi nabiralniškimi firmami bomo še zadnjič najeli lep kredit pri naši največji banki (ali pa drugi največji), recimo 50 milijonov, in nenadoma firma Cuzamen holding d.o.o. postane večinski lastnik podjetja Dobrolaufa d.d.
Seveda, odobritev takega kredita pa ni več špas, torej za zavarovanje tega kredita zastavimo kar delnice podjetja, ki ga bomo kupili.
In to samo z vsega skupaj 15.000 evri stvarnega vložka.
(jaz in partner)
Sedaj bo pa treba vse te kredite odplačat, to pa delamo z nakazili dividend firme Dobrolaufa d.d. na račun večinskega lastnika Cuzamen holding d.o.o. Seveda je za večji učinek potrebno tudi priviti delavce, da delajo več za manjšo plačo oz. dobavitelje (verjetno je to znano, a ne?). To nekaj časa laufa, potem pa pride do finančne krize, ki povzroči močan padec vrednosti delnic ter zmanjšanje poslov in dobička. In nenadoma ni več možno odplačevati dolgov. In tako gre potem vse cugrund. Denar ne izpuhti, ker ga sploh ni bilo, le kreditov (ki jih je za dobrih 70 milijonov) ni več možno odplačevati, zato začnejo nasedati še banke, ki so si denar za odobritev kreditov za prevzeme izposodile na medbančnem trgu.
Tako. Da ne bo kdo mislil, da imamo na Ciprih in Lichtenštajnih nevemkoliko milijard. Ja, je kar precej milijonov, ampak večina denarja, ki je "kao" zginil, je pa fiktivnega in ga nikoli ni bilo. Dejansko ga je treba odplačati oz. povedano drugače, najprej zaslužiti.
Za tak veliki prevzem rabimo najpomembnejše: odlične veze v bankah ter v politiki. Ker je Slovenija majhna, je to dokaj preprosto opravilo za nekatere. Politika je leva ali desna, ni tako pomembno, važno je, da zagovarjajo nacionalni interes (torej vse politične barve). Tukaj bomo videli, čemu služijo nabiralniki oz. slamnata podjetja. Rabimo tudi 7500 € denarnega vložka (pravega!), s katerim bomo prevzeli podjetje v vrednosti 100 milijonov Dobrolaufa d.d.
1. S 7500€ ustanovimo firmo Lojze d.o.o., ki ima domači naslov v garsonjeri nekega bloka (je čisto vseeno kje). Sedaj pokličemo znanca v banko BA-1, kjer zaprosimo za kredit 100.000 €. Seveda bodo navadnega smrtnika zavrnili, ampak mi poznamo kar nekaj vplivnih ljudi na tej banki in nato "drug zove druga" in čez nekaj dni že imamo odobren kredit. Juhu.
2. Imamo že 100.000 denarja (fiktivnega!). S tem denarjem ustanovimo novo podjetje, Mici d.o.o., ki je v 100% lasti podjetja Lojze d.o.o., vendar ima ta naslov v drugi ulici, tokrat v enosobnem stanovanju. Sedaj pokličemo drugega znanca ("Halo bing") v banko BA-2, kjer zaprosimo za kredit 1.000.000 €. Ker tudi tukaj poznamo taprave ljudi, to ne bo težava, poleg tega smo tudi samo dobri znanci določenih gospodov iz političnega ozadja (najsibo levih in/ali desnih). In seveda čez nekaj časa ima naša firma že odobrenih milijon evrov kredita. Krasno. Nekaj smo že zaslužili, lepo je, če bi si privoščili tudi kak mercedes pa majhen vikend nekje na hrvaškem morju, saj se ne bo toliko poznalo. Ostane recimo 900.000 €.
3. Ustanovimo novo podjetje Novak consulting d.o.o, v 100% lasti podjetja Mici d.o.o.., sedež bo kar na naslovu bratranca. Pokličemo v banko BA-3. Res je, zaprosili bomo še za dodaten kredit, recimo 10 milijonov. Zgodba s prejšnih dveh bank se ponovi. Vmes se dobimo na kavi s še enim "podobno mislečim", ki pa je s podobnim postopkom prilezel že do 20 milijonov kredita. Bova ustanovila skupno družbo.
4. Ustanovimo novo podjetje Cuzamen holding d.o.o., sedež bo na naslovu strica, s tretjinskim deležem Novak consulting in dvotretjinskim od Endrug financing. Kapitala ima nova firma kar 28 milijonov (dva milijona pa smo spravili nekam na varno - saj je fiktivni denar, a ker poznamo tega in onega, se da nekaj njega tudi v bolj materialno zadevo spravit).
Ampak do 100 milijonov je še kar nekaj dela. Kaj storiti? Aha, bliža se skupščina, treba predstaviti določene rezultate, ker pa smo (čisto slučajno) direktor dotičnega podjetja, bomo z določenimi knjigovodskimi in računovodskimi prijemi nekoliko priredili bilance firme, prav tako pa z določenimi govoricami zbili ceno delnic. In evo: cena delnicam podjetju pade, tako je vse lažje, z našimi nabiralniškimi firmami bomo še zadnjič najeli lep kredit pri naši največji banki (ali pa drugi največji), recimo 50 milijonov, in nenadoma firma Cuzamen holding d.o.o. postane večinski lastnik podjetja Dobrolaufa d.d.
In to samo z vsega skupaj 15.000 evri stvarnega vložka.
Sedaj bo pa treba vse te kredite odplačat, to pa delamo z nakazili dividend firme Dobrolaufa d.d. na račun večinskega lastnika Cuzamen holding d.o.o. Seveda je za večji učinek potrebno tudi priviti delavce, da delajo več za manjšo plačo oz. dobavitelje (verjetno je to znano, a ne?). To nekaj časa laufa, potem pa pride do finančne krize, ki povzroči močan padec vrednosti delnic ter zmanjšanje poslov in dobička. In nenadoma ni več možno odplačevati dolgov. In tako gre potem vse cugrund. Denar ne izpuhti, ker ga sploh ni bilo, le kreditov (ki jih je za dobrih 70 milijonov) ni več možno odplačevati, zato začnejo nasedati še banke, ki so si denar za odobritev kreditov za prevzeme izposodile na medbančnem trgu.
Tako. Da ne bo kdo mislil, da imamo na Ciprih in Lichtenštajnih nevemkoliko milijard. Ja, je kar precej milijonov, ampak večina denarja, ki je "kao" zginil, je pa fiktivnega in ga nikoli ni bilo. Dejansko ga je treba odplačati oz. povedano drugače, najprej zaslužiti.
