Citat:
a koji [cenzura] torej nekdo trobezlja o tem, kako je treba povecati vpis na naravoslovne fakultete? Kaksno “usklajevanje s trgom delovne sile” neki? Kdo laze, da se splaca biti strojnik ali elektrotehnik? In najpomembnejse vprasanje, komu vsa ta umazana propaganda najbolj koristi?
V prvi vrsti bi vecji vpis koristil profesorjem na faksih. Njihovo financiranje je odvisno od stevila vpisanih in njihovo napredovanje od stevila publikacij in diplom. Torej jim v bistvu ne morem zameriti, da se obnasajo racionalno in skusajo v naravoslovje zvabiti cimvec mladih ljudi, da jim bojo zastonj pisali diplome in potem bili mladi raziskovalci, ki jih itak placa drzava, ne pa oni. Pa ceprav se tem mladim ljudem to glede na razmerje trud/nagrada pac ne splaca. Ce bi bile zadeve take kot v ZDA, bi bilo veliko financiranja Univerze odvisno od prostovoljnih prispevkoh bivsih diplomantov (alumni). V interesu bivsih diplomantov pa je, da studij koncajo samo kvalitetni studentje in da studija ne konca ravno vsak aberveznik. Veliko stevilo diplomantov namrec zbija ceno na trgu delovne sile, ljudje, ki imajo diplomo in slabo znanje pa zmanjsujejo ugled poklica. Zaradi nacina financiranja, ko je denar za Univerzo kar na silo potegnjen iz zepa davkoplacevalcev, pa interes profesorjev in interes studentov ter diplomantov ni eno in isto. Namesto, da bi profesorji delovali tako, da bi njihovi diplomanti imeli cimboljso moznost zasluzka, da bi lahko del le-tega dali nazaj svoji fakulteti, povecujejo ponudbo na trgu delovne sile z vedno blazjimi pogoji prehoda v naslednji letnik in podobnimi sranji.
Seveda od vecjega stevila diplomantov profitirajo tudi delodajalci. Najlazje je jamrati, kako da je malo inzenirjev, ob tem pa jim izplacevati bagatelne place. Slisim, da je zacetna placa univ. dipl. inz. strojnistva 130 jurjev in da se ne veca ravno strmo. Zadnjic sem slisal za primer diplomantke naravoslovne fakultete, ki je poslala 60 prosenj za sluzbo (mater, se dobra je, da je nasla toliko firm) in dobila odgovor od ene. Ponudili so ji 70 jurjev neto pa se nek strokovni izpit na Gospodarski Zbornici bi si morala sama placati. Izpit stane 300 jurjev. Pa to ni vec smesno, [cenzura]. Dokler smo inzenirji na trgu tako slabo placani, nas ni premalo, zato naj na ministrstvu za solstvo in znanost nehajo zganjati svojo perverzno propagando in se rajsi posvetijo resnim pedagoskim in raziskovalnim problemom. Naloga solstva ni uravnavanje trga delovne sile, ampak izobrazevanje. Ljudje naj studirajo tisto, kar jim pase, trg pa bo s placami in delovnimi mesti ze poskrbel za to, kateri poklic bo bolj zazeljen.
Bralca bosta mogoce mislila, da Crni tukaj jamra. Ne, meni je vsec to, kar delam. Svoj poklic sem izbral, ker me to zanima. I’ve seen things you people wouldn’t beleive in vse to… Na jetra pa mi gre, da se mladim ljudem laze. Tako imam za bodoce maturante en nasvet- pojdite studirat kar vas zanima. Ze pred 10 leti so nam govorili, da bo manjkalo kemikov, danes pa zapirajo razvoj v Leku (umm, tukaj sem se zmotil). Zato ne verjemite raznim drekmesalcem.
Crnijev nasvet studentom naravoslovja in tehnike je, da naj pac poskrbijo za svojo rit. Ce je treba, pa v tujino. Odjebi patriotizem. Dokler nas ne bojo cenili tudi na papirju od denarja namesto samo na casopisnem papirju, je brez veze. Saj trg deluje, nekaj ljudi na faksih in na institutih dela tisto, kar jim je vsec, nekaj nas je pa spizdilo v tujino, nekaj se jih svaljka v drzavnih sluzbicah. Se vec nas mora pobegniti, da bo res primankljaj inzenirjev. Potem pa naj nehajo jamrati, shut the [cenzura] up and show us the money. [cenzura] ga, vcasih je treba staro bajto porusiti, preden se lahko zgradi nova. Tako, Ata Crni je govoril.
