izginulo letalo - mobilni telefoni
- Ustvarjalec teme colos
- Začetni datum
O geostacionarnih satelitih je prvi pisal ravno naš Herman Potočnik, kasneje pa je idejo povzel tudi Arthur C.Clarke.
Res pa je to zelo omejen prostor nad ekvatorjem in zato vir sporov med državami. Trenutno je v geostacionarni krožici le okoli 600 delujočih satelitov. Večina satelitov je v nižjih krožnicah in zato vzhajajo in zahajajo tudi večkrat na dan.
Res pa je to zelo omejen prostor nad ekvatorjem in zato vir sporov med državami. Trenutno je v geostacionarni krožici le okoli 600 delujočih satelitov. Večina satelitov je v nižjih krožnicah in zato vzhajajo in zahajajo tudi večkrat na dan.
OK, toliko ne poznam zadev, verjamem. Predvsem me generalno fascinira, da pri stopnji razvoja tehnologije lahko potniško letalo izgine neznano kam za ne vem koliko dni. To me je spomnilo tudi na nesrečni AF447, ki je strmoglavil v ocean med letom in Brazilije v Evropo. Tam je šlo za human error zaradi napačne interpretacije podatkov, dobljenih iz zamrznjenih pitotovih cevi. Za double check bi se lahko primerjalo izračunano hitrost na osnovi GPS podatkov, pa se tega očitno ne počne. Skoraj vsak mobilni telefon cenovnega ranga par sto evrov ima vgrajen GPS sprejemnik, signal pa se z napol zastonjsko programsko opremo lahko uporablja za vse mogoče (določanje položaja, navigacija in vse izpeljanke), ne razumem, da podobna tehnologija s potrebnimi prilagoditvami v visoko tehnoloških "igračkah", kar potniška letala načeloma so, ni na voljo.
Saj tehnologija je tu, samo ni pa odporna na to, da se nekomu 'scufa' in namerno sabotira letalo.
Glede AF447 pa je zadeva bolj komplicirana: letala ne moreš leteti po hitrosti, ki to jo kaže GPS - to je t.i. 'ground speed', po domače - kako hitro leti letalo glede na tla. Letalo letiš glede na IAS - indicated air speed, ki ga dobiš prek pitot cevi. Ti dve hitrosti sta namreč lahko povsem različni - v skrajnem teoretičnem primeru ima lahko letalo ground speed 0 vozlov (kar pomeni, da za opazovala na tleh lebdi), IAS pa je recimo 100 vozlov - to bi se teoretično lahko zgodilo v primeru močnega čelnega vetra.
Glede AF447 pa je zadeva bolj komplicirana: letala ne moreš leteti po hitrosti, ki to jo kaže GPS - to je t.i. 'ground speed', po domače - kako hitro leti letalo glede na tla. Letalo letiš glede na IAS - indicated air speed, ki ga dobiš prek pitot cevi. Ti dve hitrosti sta namreč lahko povsem različni - v skrajnem teoretičnem primeru ima lahko letalo ground speed 0 vozlov (kar pomeni, da za opazovala na tleh lebdi), IAS pa je recimo 100 vozlov - to bi se teoretično lahko zgodilo v primeru močnega čelnega vetra.
Zavedati se je potrebno, da se v letalstvu uporablja tista tehnologija in postopki, ki so dodobra preverjeni. Uvajanje sprememb in novih tehnologij pa je relativno počasno. Konkretno GPS se nam navadnim smrtnikom zdi super stvar in dejansko nam olajša veliko zadev, vendar ta tehnologija recimo ni primerna za civilno letalstvo. Lahko me kdo popravi, vendar kot jaz vem se na komercialnih potniških letih GPS ne uporablja za navigacijo in tudi realno ne vidim možnosti, da bi se začela.
Moj point je, da ne moremo primerjat tehnologije, ki je uporabi v široki potrošnji s tem kar je v uporabi v določenih panogah.
Moj point je, da ne moremo primerjat tehnologije, ki je uporabi v široki potrošnji s tem kar je v uporabi v določenih panogah.
GPS se v komercialni aviaciji uporablja za navigacijo, prav tako se počasi uveljavljajo priletne procedure, ki temeljijo na sat nav. Vendar pa primarno navigacija ne sme temeljiti na GPS, saj ne gre za avtonomen sistem - primarna navigacija je INS, tako kot pri podmornicah.
Geostacionarni sateliti se uporabljajo predvsem za telekomunikacije - krožijo v orbiti nad ekvatorjem, s kotno hitrostjo enako hitrosti zemljine rotacije. Ker so na nebu vedno nad isto točko na zemlji, jih lahko dosežemo s fiksnimi antenami.
Za snemanje zemljinega površja se geostacionarni sateliti ne uporabljajo, ker je malo brez veze, da bi snemali vedno eno in isto točko na ekvatorju.
Za snemanje zemljinega površja se geostacionarni sateliti ne uporabljajo, ker je malo brez veze, da bi snemali vedno eno in isto točko na ekvatorju.
Probaj takole (da si boš lažje predstavljal kako je iskat razbitine s satelitom): na eno velko dvorišče naj nekdoi kolikor toliko na kup da par zrn riža. Ti vzemi recimo slamco, jo obrni na dol in glej samo skozi njo - in na dvorišču poišči ta zrna riža.
Da se, ampak vzame ogromno časa.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Kako to, da še sedaj, po enem tednu ugibanja - niso začeli pobirati tistih ostankov ali kar koli je že?
Tako zanič vreme pa menda tudi ni tam dol, da ne bi neka ladja vsaj nekaj malega našla in pobrala - zgolj za potrditev zgodbe!?
