Gospoda Abraham in Miklavž, tako delujejo tisti katerim nosita denar, pa saj je tako luštno ko vam pravijo " mister, bakšiš?." pa tako lepo se obnašajo, kaj pa si o kafrih mislijo pa je itak vseno, samo da se tolče po kristjanih!
Mica Škoberne Četrtek, 23 Oktober 2014 09:32
Asia Bibi čaka na smrtno kazen
Pakistanska mati petih otrok v zaporu čaka na smrt z obešanjem. Zaradi bogokletnih besed, ki jih, kot zatrjuje, nikoli ni izrekla ... Svet nemočno opazuje.
Junija 2009 je 42-letna pakistanska mama petih otrok Asia Bibi na polju obirala sadje. Ko je v opoldanski vročini postala žejna, je šla do vodnjaka ter iz vedra z vodo zajela s čašo in pila. Potem je vodo ponudila še svojima sodelavkama na polju. V tistem trenutku se je ena od žensk oglasila, da voda pripada muslimanskim ženskam in da jo je Bibi, ki je kristjanka, s tem omadeževala. Asia Bibi se je postavila v bran svoji veri. »Bogokletstvo!« se je začelo tistega dne razlegati po polju, odmeva pa še danes, pet let pozneje, ko je 16. oktobra letos višje sodišče v Lahoreju potrdilo smrtno obsodbo iz leta 2010.
Asii Bibi grozi smrt z obešanjem, ker naj bi v sporu žalila preroka Mohameda, kot sta jo obtožili ženski s polja. Kršila naj bi pakistanski zakon, ki za bogokletje v deželi s 95 % muslimanskim prebivalstvom predvideva smrtno kazen ali dosmrtno ječo. Sama obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da gre pri obtožbi za osebno maščevanje žensk. Sodba temelji zgolj na pričanju omenjenih žena in je celo po preiskavi pakistanske vlade neosnovana.
V ječi je Asia Bibi vse od takrat, ko jo je napadla in pretepla množica in ko je bila pred lokalnim imamom soočena z izbiro med prestopom v islam ali smrtjo, pa je vztrajala v svoji krščanski veri. V ječi biva v nečloveških razmerah in je pogosto v strahu, da jo bodo zastrupili ali ubili drugi zaporniki, saj je nanjo razpisana visoka nagrada. Njena družina se je morala zaradi groženj ekstremistov že večkrat seliti, mož in hčerke jo močno pogrešajo, molijo zanjo, se postijo, že vsa ta leta pa trepetajo za njeno življenje.
Asia Bibi, ki ni edina zapornica zaradi pakistanskega zakona o blasfemiji (med njimi so mnogi kristjani, a tudi muslimani, število obtožb pa v zadnjih letih narašča), pa bi lahko postala prva pakistanska ženska, ki bi jo zaradi zakona usmrtili. Njen primer zato sproža burne odzive tako med zagovorniki zakona in obsodbe – odločitev višjega sodišča so nekateri sprejeli s solzami sreče in praznovali z razdeljevanjem slaščic –, kot tudi med njenimi zagovorniki z vseh koncev sveta, ki z grozo opazujejo dogajanje. Zanjo so se zavzele najrazličnejše vplivne osebe in organizacije – od papeža Benedikta XVI. do Hillary Clinton, od Amnesty International, Human Rights Watch in številnih aktivistov različnih prepričanj, ki so k ukrepanju pozvali odbor za človekove pravice pri ZN.
V Pakistanu pa se je zavzemati za Asio Bibi smrtno nevarno. Guverner Punjabija Salman Taseer, ki se je zavzemal za ukinitev zakona o blasfemiji, ki da se zlorablja za preganjanje verskih manjšin, in je pozival k Asiini izpustitvi, so ubili leta 2011, dva meseca kasneje pa so osebni stražarji umorili še ministra Shahbaza Bhattija, ki je prav tako podprl prizadevanja za njeno oprostitev. Po besedah pakistanskih talibanov, ki so prevzeli odgovornost za umor, je šlo za opozorilo vsem, ki bi si drznili nasprotovati zakonu o blasfemiji.
Asii Bibi, ki je s pomočjo francoske novinarke svojo zgodbo predstavila leta 2012 v knjigi, sedaj preostane samo še pritožba na vrhovno sodišče. In vera v molitve njene družine in mnogih po svetu ter upanje, da je svetovna javnost ne bo pozabila. V ta namen je odprta tudi peticija na strani Call for Mercy.
»Z očetom obiskujem mamo,« pripoveduje njena hčerka Alishba, »in vsakokrat, ko jo srečam, se mi ulijejo solze. Mama skuša skozi rešetke prijeti moje roke in mi govori: 'Zaupaj Gospodu, nekega dne me bo pripeljal domov.' Vsakokrat, ko slišim te besede, kličem Gospoda, naj pripelje mojo mamo nazaj, da bomo lahko spet z njo.«