Idiotizmi 4. Janševe vlade

Uporabnik uncle_sam je napisal:

Btw..

A to, da minister dobi sluzbeni avto, to je novica?

Klikni za razširitev

če niso naši, je.

Vsi te avti so naši.

Uporabnik mistique je napisal:

Vsi te avti so naši.

Klikni za razširitev

razen od predsednice pa od Železnic.

Uporabnik BuDi je napisal:

razen od predsednice pa od Železnic.

Klikni za razširitev

Važi. Kar daj še predsednico na Marketplace, ker Stevo Nacionale ni na prodaj tako kot je bil SIJ, NKBM, Adria,...

Uporabnik Apollo8 je napisal:

Tudi za ustavnega sodnika rabis samo eno od tega in to ni pamet.

Klikni za razširitev

Vsekakor. Pa poglejmo kaj pravi AI, glede tega, kako postaneš ustavni sodnik:

Formalno za ustavnega sodnika ni treba pred tem postati »navadni« sodnik. Prav tako zakon izrecno ne zahteva doktorata, pravniškega državnega izpita ali določenega števila let sodniške prakse.


Za ustavnega sodnika je lahko izvoljena oseba, ki:

• je državljan Republike Slovenije,
• je stara najmanj 40 let,
• je pravni strokovnjak.

Toda izraz »pravni strokovnjak« v praksi pomeni zelo visoko raven pravnega znanja, ugleda in izkušenj. Zato je dejanska pot precej daljša od minimalnih formalnih pogojev.

1. Gimnazija​

Po končani Gimnaziji Bežigrad oziroma katerikoli drugi gimnaziji mora kandidat uspešno opraviti splošno maturo.


Za kasnejšo pravno kariero so posebej koristni:

• slovenščina in sposobnost zelo natančnega pisnega izražanja,
• zgodovina,
• filozofija,
• sociologija,
• tuji jeziki,
• argumentiranje in javno nastopanje.

Že v gimnaziji je koristno razvijati sposobnost, da znaš neko vprašanje obravnavati z več strani. Ustavni sodnik namreč ne odloča samo o tem, kaj piše v zakonu, ampak tudi o tem, kako različne ustavne pravice in načela medsebojno uravnotežiti.

2. Študij prava​

Najbolj običajna naslednja stopnja je vpis na pravno fakulteto, na primer na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani.


Današnji enoviti magistrski študijski program Pravo traja:

• pet let,
• obsega 300 kreditnih točk,
• zaključi pa se z nazivom magister prava oziroma magistrica prava.

Med študijem se kandidat sreča z različnimi področji prava, na primer:

• ustavnim pravom,
• človekovimi pravicami,
• civilnim pravom,
• kazenskim pravom,
• upravnim pravom,
• delovnim pravom,
• gospodarskim pravom,
• pravom Evropske unije,
• mednarodnim pravom,
• pravno zgodovino in teorijo prava.

Za bodočega ustavnega sodnika so posebno pomembni ustavno pravo, človekove pravice, pravo EU, mednarodno pravo in pravna teorija. Vendar mora imeti zelo dobro razumevanje tudi drugih pravnih področij, saj lahko ustavne zadeve izvirajo iz kazenskih, davčnih, delovnih, družinskih, upravnih ali gospodarskih sporov.

3. Praktično pravno usposabljanje​

Po končanem študiju večina kandidatov, ki želi delati v pravosodju, opravi ustrezno pripravništvo oziroma praktično pravno usposabljanje.


Klasična možnost je sodniško pripravništvo. Kandidat dela na sodišču in se seznani z:

• pisanjem sodnih odločb,
• sodnimi postopki,
• analizo dokazov,
• uporabo zakonov,
• sodno prakso,
• delom sodnikov in sodnih senatov.

Obstajajo tudi druge poti do pravniškega državnega izpita, na primer ustrezne pravne delovne izkušnje in predpisano usposabljanje. Pripravništvo po Zakonu o pravniškem državnem izpitu praviloma skupaj obsega dve leti, pri čemer klasična ureditev vključuje obvezni del na sodišču oziroma državnem tožilstvu in izbirno usposabljanje.

4. Pravniški državni izpit​

Pravniški državni izpit, pogosto imenovan PDI, je eden najzahtevnejših strokovnih izpitov za pravnike.


Preverja praktično in teoretično znanje različnih pravnih področij. Kandidat mora pokazati, da zna:

• reševati konkretne pravne primere,
• sestaviti sodno odločbo ali drugo pravno pisanje,
• pravilno uporabljati procesna pravila,
• povezovati zakonodajo in sodno prakso,
• pravno argumentirati svoje stališče.

PDI je pogoj za opravljanje običajne sodniške funkcije ter za poklice, kot so državni tožilec, odvetnik in notar.


Za izvolitev za ustavnega sodnika PDI sicer ni izrecno naveden kot samostojen zakonski pogoj. Vendar ga ima velika večina pravnikov z resno pravosodno kariero.

5. Dolgoletna pravna kariera​

Po študiju in pogosto po opravljenem PDI mora kandidat postati priznan pravni strokovnjak.


Do tega lahko pride po različnih poteh.

Pot skozi sodstvo​

Kandidat lahko začne kot sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec ter pozneje postane:

• okrajni sodnik,
• okrožni sodnik,
• višji sodnik,
• vrhovni sodnik.

To je zelo logična pot, ker kandidat pridobi neposredne izkušnje s sodnim odločanjem.

Akademska pot​

Kandidat lahko nadaljuje doktorski študij prava in postane:

• raziskovalec,
• docent,
• izredni profesor,
• redni profesor prava.

Tak kandidat pogosto objavlja znanstvene članke, pravne komentarje in knjige ter sodeluje pri raziskovanju ustavnega prava in človekovih pravic.


Doktorat ni formalni pogoj, je pa pri akademski poti skoraj nujen.

Odvetniška pot​

Kandidat lahko postane odvetnik in se specializira za:

• ustavno pravo,
• človekove pravice,
• upravno pravo,
• kazensko pravo,
• gospodarsko pravo ali druga zahtevna področja.

Posebej pomembne so izkušnje z zastopanjem pred Ustavnim sodiščem, Evropskim sodiščem za človekove pravice ali Sodiščem Evropske unije.

Druge možne poti​

Ustavni sodnik je lahko tudi dolgoletni:

• državni tožilec,
• državni pravobranilec oziroma državni odvetnik,
• visoki državni uradnik,
• zakonodajnopravni strokovnjak,
• pravni svetovalec Ustavnega ali Vrhovnega sodišča,
• strokovnjak v mednarodni ali evropski instituciji.

Ni torej ene same obvezne karierne lestvice.

6. Kaj pomeni postati »pravni strokovnjak«​

To ni samo vprašanje diplome ali delovne dobe.


Kandidat mora skozi leta običajno dokazati:

• izjemno poznavanje prava,
• sposobnost zahtevnega pravnega argumentiranja,
• strokovno neodvisnost,
• osebno integriteto,
• nepristranskost,
• dobro poznavanje ustavne ureditve,
• razumevanje človekovih pravic,
• sposobnost odločanja v politično in družbeno občutljivih zadevah.

Pomembne so tudi objave, predavanja, kakovostne sodne odločbe, sodelovanje pri zakonodaji ter ugled med drugimi pravniki.


Ustavni sodnik mora znati napisati odločbo, ki je razumljiva, pravno prepričljiva in utemeljena tako dobro, da lahko vpliva na celoten pravni sistem države.

7. Kandidatura za ustavnega sodnika​

Ko se sprosti mesto ustavnega sodnika, predsednik oziroma predsednica republike objavi javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov.


Predlog kandidature mora biti obrazložen, kandidat pa mora dati pisno soglasje. Predsednik republike nato izbere kandidata oziroma več kandidatov in jih predlaga Državnemu zboru.


Tu nastopi tudi politična dimenzija postopka.


Kandidat mora imeti:

• strokovno podporo,
• osebni in poklicni ugled,
• zaupanje predsednika republike,
• zadostno podporo poslancev.

Ni dovolj, da je samo izvrsten pravnik. Ker ga voli Državni zbor, mora biti tudi kandidat, ki lahko doseže parlamentarno večino.

8. Izvolitev v Državnem zboru​

Ustavnega sodnika izvoli Državni zbor:

• s tajnim glasovanjem,
• z večino glasov vseh poslancev.

Ker ima Državni zbor 90 poslancev, mora kandidat dobiti najmanj 46 glasov.


To pomeni, da kandidat običajno potrebuje širšo politično podporo in ne samo podpore ene manjše poslanske skupine.

9. Mandat​

Ustavni sodnik je izvoljen za:

• devet let,
• brez možnosti ponovne izvolitve.

Ustavno sodišče ima devet sodnikov. Predsednika Ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za tri leta.

Kako bi bila videti realistična časovnica​

Primer zelo uspešne poti bi lahko bil:



Zakonsko bi bil torej lahko izvoljen že pri 40 letih. V praksi pa je verjetneje, da bo kandidat starejši, saj mora do takrat doseči prepoznaven strokovni ugled.

Najpomembnejša ugotovitev​

Pot ni:


gimnazija → pravna fakulteta → ustavni sodnik.


Bolj realno je:


gimnazija → petletni študij prava → praktično usposabljanje → praviloma PDI → približno 15 do 30 let vrhunskega pravnega dela → strokovni ugled → predlog predsednika republike → najmanj 46 glasov poslancev → ustavni sodnik.


Torej ne gre samo za šolanje. Gre za življenjsko pravniško kariero, v kateri mora človek postati eden bolj prepoznavnih in zaupanja vrednih pravnih strokovnjakov v državi.

Uporabnik Apollo8 je napisal:

Tudi za ustavnega sodnika rabis samo eno od tega in to ni pamet.

Klikni za razširitev

Pa poglejmo še kako nekdo postane policist s posebno strankarsko kartico:

Kandidat mora namreč izrecno izpolnjevati pogoj, da ni član politične stranke, in o tem poda pisno izjavo. To ne velja samo za SDS, ampak enako za Svobodo, SD, NSi, Levico in vse druge politične stranke.


Torej bi bila pot taka:

1. Zaključena srednja šola​

Zadostuje:

• gimnazija oziroma srednja splošna izobrazba ali
• srednja strokovna oziroma tehniška izobrazba,

torej najmanj V. stopnja izobrazbe. Posebna »policijska srednja šola« ni potrebna.

2. Izstop iz politične stranke​

Pred sklenitvijo delovnega razmerja bi moral kandidat:

• formalno izstopiti iz politične stranke,
• prenehati biti član katerekoli politične stranke,
• podpisati izjavo, da ni član politične stranke.

Samo to, da kandidat v stranki ni dejaven ali ne plačuje članarine, ni nujno dovolj. Pomembno je, da njegovo članstvo tudi formalno preneha.


Politično prepričanje samo po sebi ni ovira. Kandidat lahko zasebno podpira SDS, voli zanjo in ima konservativna ali katerakoli druga politična stališča. Ne sme pa biti njen formalni član.

3. Prijava na razpis Policije​

Policija praviloma objavi javni razpis za kandidate za policiste. Kandidat se ne vpiše zgolj samostojno na fakulteto, ampak se prijavi na razpis za:

• sklenitev delovnega razmerja in
• vpis na Višjo policijsko šolo.

Za študijsko leto 2026/27 je bil glavni razpis objavljen februarja 2026, Policija pa je napovedala še drugi prijavni rok od 21. do 27. avgusta 2026.

4. Drugi formalni pogoji​

Kandidat mora med drugim:

• biti državljan Republike Slovenije,
• imeti stalno prebivališče v Evropski uniji,
• ne sme imeti dvojnega državljanstva,
• ne sme biti ustrezno kazensko obsojen,
• zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica za določena naklepna kazniva dejanja,
• prestati varnostno preverjanje,
• imeti ustrezne psihofizične sposobnosti,
• imeti vozniško dovoljenje kategorije B oziroma ga pridobiti v predpisanem roku.

Pri običajnem kandidatu za policista je mogoče vozniški izpit B-kategorije pridobiti tudi v osmih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja.

5. Izbirni postopek​

Če kandidat izpolnjuje formalne pogoje, ga čakajo:

• preizkus telesnih zmogljivosti,
• psihološko testiranje,
• zdravniški pregled,
• razgovor z izbirno komisijo,
• morebitni razgovor glede vsebine tetovaž,
• varnostno preverjanje.

Ni torej dovolj samo končati srednjo šolo. Kandidat mora biti telesno in psihično primeren za delo, pri katerem so pogosti nočno delo, nedelje, prazniki, terenske naloge ter večje fizične in psihične obremenitve.

6. Dvoletna Višja policijska šola​

Izbrani kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas in začne dvoletni višješolski program Policist na Višji policijski šoli Policijske akademije v Tacnu.


Izobraževanje vključuje:

• pravo in policijska pooblastila,
• kriminalistiko,
• cestnoprometno varnost,
• javni red,
• praktične policijske postopke,
• samoobrambo in uporabo prisilnih sredstev,
• ravnanje z orožjem,
• komunikacijo z ljudmi,
• praktično delo v policijskih enotah.

Kandidat je med šolanjem zaposlen in prejema pripravniško plačo. Za nadaljevanje pogodbe mora uspešno napredovati v drugi letnik.

7. Zaposlitev policista​

Po uspešno zaključenem dvoletnem programu Policija s kandidatom praviloma sklene pogodbo za nedoločen čas. Delo običajno začne na policijski postaji ene od policijskih uprav.


Kasneje se lahko specializira za področja, kot so:

• prometna policija,
• kriminalistična policija,
• mejna policija,
• službena kinologija,
• posebna policijska enota,
• varovanje oseb in objektov,
• preiskovanje gospodarske ali računalniške kriminalitete.

Realistična časovnica​

Bistvena razlika glede na prejšnji primer je zato zelo jasna:


Srednja šola → izstop iz politične stranke → razpis Policije → fizični, psihološki, zdravstveni in varnostni preizkusi → dveletna Višja policijska šola → policist.


Zgleda čisto identično... Kakih 20 let razlike v življenskih izkušnjah in znanju. Ampak prosto po nadljudeh, ki druge obmetavajo z bedaki je to isto.

Uporabnik mistique je napisal:

Fakuljtet od Prištinj.

Klikni za razširitev

maš opcijo tudi v beogradu, je bližje

Uporabnik visek_izobrazbe je napisal:

maš opcijo tudi v beogradu, je bližje

Klikni za razširitev

Drgač ti na mail pošljejo, ne rabiš na "ko to tamo peva" avtobus. Naj bi bilo v Bosni ceneje kot Srbiji. Ampak tako zastonj kot je v Prištini ni nikjer + častno. Več pa ni. No, več je edino, če te Elon pozna. Jače od diplome in realnosti

Uporabnik mistique je napisal:

Drgač ti na mail pošljejo, ne rabiš na "ko to tamo peva" avtobus. Naj bi bilo v Bosni ceneje kot Srbiji. Ampak tako zastonj kot je v Prištini ni nikjer + častno. Več pa ni. No, več je edino, če te Elon pozna. Jače od diplome in realnosti

Klikni za razširitev

tud če je v bosni ceneje je dlje, imaš večje potne stroške, mail je pa mail..., vseeno mora en te reči podpisat

Uporabnik visek_izobrazbe je napisal:

tud če je v bosni ceneje je dlje, imaš večje potne stroške, mail je pa mail..., vseeno mora en te reči podpisat

Klikni za razširitev

vidim, da si na tekočem -no, če primerjam tvoj nick in pa tvoje poste je jasno, da imaš vse od OŠ naprej kupljeno..

TuTuRuTu kako vezo ima izobrazba s pametjo?

Drgač pa ja, kar opomogli so si-par mesecev nazaj so prisegali na govejo župo, danes pa že kar tole..plus seveda novi avti za pamže in babo in žlahto zapovrh.

Uporabnik tomi je napisal:

TuTuRuTu kako vezo ima izobrazba s pametjo?

Klikni za razširitev

Pri izobrazbi se marsikomu vse konča. Tudi pamet.

Uporabnik tomi je napisal:

TuTuRuTu kako vezo ima izobrazba s pametjo?

Klikni za razširitev

Vprašaj ga še, če zna brez AI.