hidrofor
- Ustvarjalec teme ergo
- Začetni datum
I
Izbrisan uporabnik #9334
Kaj zdaj jaz tu ne vem? Od kje ideja, da je v duši voda?
Duša je gumijasta žoga v tlačni posodi, napolnjena z zrakom z malce višjim tlakom kot je obratovalni hidroforja. Ali hidropacka če se že igrate z imeni. Namen ima, da kompenzira volumen med pretokom vode skozi tlačno posodo, ker se tu pretok vedno spreminja in ne more biti definiran. Če bi bil definiran in enakomeren, v bistvu tlačne posode niti ne bi rabil.
Če bi bila v duši voda, zadeva ne bi funkcionirala, ker je voda nestisljiva.
Če imaš v tlačni posodi samo zrak - brez gumijaste duše, se ta zrak skozi uporabo potroši, ker se : raztaplja v vodi, meša z vodo zaradi vrtinčenja vode v posodi, itd. Torej več vzdrževanja. Najmanj 1x mesečno ali celo tedensko moraš dopolniti zrak.
Če je zrak zaprt v duši, tega problema ni in do težav pride šele takrat, ko "duša spusti" - kar je v avtorjevem primeru. Zadeva sploh ni nedolžna, ker zaradi hidravličnih udarov v cevovodih mimogrede kaka armatura poči - potem pa imaš zares problem.
Duša je gumijasta žoga v tlačni posodi, napolnjena z zrakom z malce višjim tlakom kot je obratovalni hidroforja. Ali hidropacka če se že igrate z imeni. Namen ima, da kompenzira volumen med pretokom vode skozi tlačno posodo, ker se tu pretok vedno spreminja in ne more biti definiran. Če bi bil definiran in enakomeren, v bistvu tlačne posode niti ne bi rabil.
Če bi bila v duši voda, zadeva ne bi funkcionirala, ker je voda nestisljiva.
Če imaš v tlačni posodi samo zrak - brez gumijaste duše, se ta zrak skozi uporabo potroši, ker se : raztaplja v vodi, meša z vodo zaradi vrtinčenja vode v posodi, itd. Torej več vzdrževanja. Najmanj 1x mesečno ali celo tedensko moraš dopolniti zrak.
Če je zrak zaprt v duši, tega problema ni in do težav pride šele takrat, ko "duša spusti" - kar je v avtorjevem primeru. Zadeva sploh ni nedolžna, ker zaradi hidravličnih udarov v cevovodih mimogrede kaka armatura poči - potem pa imaš zares problem.
tista da moraš hidrofor tedensko polniti ker se zrak raztaplja v vodi je buča in to velika.
Mogoče enkrat letno dopolniš... pa najbrž še to ne. pišem za 180litski hidrofor, na osnovi 20 letnih izkušenj pri starših.
Mogoče enkrat letno dopolniš... pa najbrž še to ne. pišem za 180litski hidrofor, na osnovi 20 letnih izkušenj pri starših.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Pišem na podlagi vsakodnevne uporabe z večjimi pretoki (okoli 180 l/min), za kar je hidrofor tudi namenjen. In to od 1988 leta naprej.
Za manjše pretoke vode in brezskrbno delo je pa hidropack - zadeva brez vzdrževanja.
Za manjše pretoke vode in brezskrbno delo je pa hidropack - zadeva brez vzdrževanja.
No 180 L/minuto verjetno res ne rabi vsak, drugače pa imamo tudi pri nas 300 litrski hidrofor (torej samo zrak na vrhu, brez "duše" pa ga je treba tam nekje na pol leta dopolniti, pa še to ponavadi zgolj takrat ko slučajno zmanjka vode in nam zrak uide v cevi). Dnevno porabimo nekje 4 - 5 m3 vode.
Tudi za manjši pretok vode (do neke mere) je hidrofor boljša izbira. Kdo bo pa poslušal črpalko hidropaka kako se vsakih par minut vklaplja, ko kdo rabi vodo (pri nas npr. živina).
Tudi za manjši pretok vode (do neke mere) je hidrofor boljša izbira. Kdo bo pa poslušal črpalko hidropaka kako se vsakih par minut vklaplja, ko kdo rabi vodo (pri nas npr. živina).
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ja, to je pa okoli obrnjena verzija od one, ki sem jo jaz razlagal. Pri tej gre voda skozi dušo in je v okolici zrak. Katera verzija je boljša - je pa vprašanje. Namreč glede korozije ob stenah tlačne posode.
Sicer pa danes ni nič delano za večno.
Sicer pa danes ni nič delano za večno.
Si to imel "hidratno omrežje" ?
3l/s
Starsi imajo od leta cca 74 hidrofor. Prej dva železna, sedaj že kakšnih 15 let inox posoda. Seveda je poraba tam cca kubik na dan.
3l/s
Starsi imajo od leta cca 74 hidrofor. Prej dva železna, sedaj že kakšnih 15 let inox posoda. Seveda je poraba tam cca kubik na dan.
So me drugi prehiteli in potrdili z slikami da je v dusi pri hidropaku voda.
pri hidroforju pa moras pred zagonom nafilati luft kolko barov pa je odvisno od volumna hidroforja, je pa pri vsakem hidroforju napisano kolko.Ustvari pa smo debato o zagonu hidtoforja ze predebatirali tako da so sedanji komentarji odvec.
pri hidroforju pa moras pred zagonom nafilati luft kolko barov pa je odvisno od volumna hidroforja, je pa pri vsakem hidroforju napisano kolko.Ustvari pa smo debato o zagonu hidtoforja ze predebatirali tako da so sedanji komentarji odvec.
Pozdravljeni ravno včeraj sem kupil HIDROFOR-zalogovnik za vodo, črpalko za vodo grundfosovo pa imam že dlje časa.
Hidrofor sem kupil od podjetja centrometal iz hrvaške 180 litrov.
http://www.centrometal.hr/wp-content/uploads/2011/12/CH-Teh-upute-08-2014.pdf
nikjer v navodilih pa ne piše koliko barvo predtlaka moram s kompresorjem nafilati v zalogovnik? bi prosil mogoče za malo nasveta v tem primeru.
Črpalko sem stestiral in mi brez večjega problema našopa pritisk na cca 4,3bara.
Že v naprej hvala za vaše nasvete.
Hidrofor sem kupil od podjetja centrometal iz hrvaške 180 litrov.
http://www.centrometal.hr/wp-content/uploads/2011/12/CH-Teh-upute-08-2014.pdf
nikjer v navodilih pa ne piše koliko barvo predtlaka moram s kompresorjem nafilati v zalogovnik? bi prosil mogoče za malo nasveta v tem primeru.
Črpalko sem stestiral in mi brez večjega problema našopa pritisk na cca 4,3bara.
Že v naprej hvala za vaše nasvete.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Poženi črpalko in glej pri katerem pritisku bo "kleknerjevo stikalo" črpalko izklopilo. Npr. da je to 6 barov in to je tudi maksimalni tlak. Sedaj izmeri še višinsko razliko od tlačne posode do najvišje ležeče pipe v sistemu - npr. da je 7m.
Pritisk naj bo toliko kot je najvišji tlak, torej 6 barov + tlačna izguba zaradi višinske razlike (za vsakih 10 m = 1 bar), torej + 0,7 bara = 6,7 bara. Dodaj še tlačne izgube v cevovodih, kar brez bernoullijeve enačbe sicer težko natančno ugotoviš - zato čez palec dodaj še 0,2 bara.
Skupaj 6,9 bara nadtlaka v tlačni posodi.
Pritisk naj bo toliko kot je najvišji tlak, torej 6 barov + tlačna izguba zaradi višinske razlike (za vsakih 10 m = 1 bar), torej + 0,7 bara = 6,7 bara. Dodaj še tlačne izgube v cevovodih, kar brez bernoullijeve enačbe sicer težko natančno ugotoviš - zato čez palec dodaj še 0,2 bara.
Skupaj 6,9 bara nadtlaka v tlačni posodi.
Izmeri pri katerem tlaku crpalko vklopi in izklopi. Recimo da je to 2 Oz 4 bare. Pri 2 barih mora biti nivo vode višji kot je iztok v omrežje na hidroforju. Sicer boš v cevi dobil zrak. Na ta način boš dobil tudi največjo kapaciteto hidroforja.
Dvomim da črpalke filajo na 6 barov, pa tudi brez veze je dodajati nadtlak zaradi višine omrežja pri takem tlaku
Dvomim da črpalke filajo na 6 barov, pa tudi brez veze je dodajati nadtlak zaradi višine omrežja pri takem tlaku
najvišja pipa v omrežju je od hidroforske posode dvignjena za eno nadstropje, se pravi pritličje v katerem je hidrofor, in mansarda v katerem je najvišja pipa.
jutri oziroma v petek bom vse skupaj zmontiral, saj moram še kupiti tlačno stikalo, ter ga pravilno nastaviti in vse skupaj z nepovratnim ventilom vezati na sistem, potem pa bom verjetno kar tako naredil da bo na cca 2 bara vklopilo na 4 pa izklopiloin da bo pri 4 barih posoda vsaj do polovice polna.
jutri oziroma v petek bom vse skupaj zmontiral, saj moram še kupiti tlačno stikalo, ter ga pravilno nastaviti in vse skupaj z nepovratnim ventilom vezati na sistem, potem pa bom verjetno kar tako naredil da bo na cca 2 bara vklopilo na 4 pa izklopiloin da bo pri 4 barih posoda vsaj do polovice polna.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Citat:
Uporabnik nuvi3790 pravi:
A mi lahko en razloži kakšna je razlika med HIDROFORJEM in HIDROPAKOM
Jaz mislim, da je oboje trgovski izraz za sistem vzdrževanja konstantnega pretoka vode glede na potrebe.
Jaz poznam iz strojništva in preteklosti samo izraz "hidrofor, ki je sestavljen iz več komponent: črpalke, sesalnega koša z nepovratnim ventilom na sesanju vode, na tlačnem delu pa tlačno in obenem ekspanzijsko posodo kot rezervoar, na vrhu katere vgradiš oddušnik s tlačnim stikalom - ti. "Kloeckner" stikalo. Na njem nastaviš, ob katerem najnižjem pritisku črpalka starta in ob katerem najvišjem se ustavi.
Hidropack se pojavlja kot kompletna enota v enem kosu - torej za bolj laično uporabo (in tudi za manjše pretoke seveda.).
Zame je oboje isto.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Tlačno stikalo je tovarniško nastavljeno, vendar se mu lahko parametri tudi po potrebi spremenijo glede na sistem, ki ga polniš z vodo. nekako tako kot sem zgoraj opisal.
Razlike od tovarniških nastavitev so lahko ogromne, npr. pritlična hiša ali dvoetažna hiša. Tudi želja po višjem pretoku vode se lahko delno rešuje s povišanim tlakom (če črpalka dovoljuje ...), itd.
Razlike od tovarniških nastavitev so lahko ogromne, npr. pritlična hiša ali dvoetažna hiša. Tudi želja po višjem pretoku vode se lahko delno rešuje s povišanim tlakom (če črpalka dovoljuje ...), itd.
