Gensko spremenjena hrana
- Ustvarjalec teme Tony_Soprano
- Začetni datum
Brez potrebe podtikaš - nikjer in nikoli nisem trdil nekaj takega.
Tudi nikjer nisem trdil, da ne bomo preživeli roza krav, vendar sam nikjer ne vidim zagotovila, da lahko GSO preživimo brez posledic oz. stranskih učinkov. V končni fazi tam na Kitajskem, v neki pokrajini hruške prašijo na roke - saj se da preživeti eksperimentiranje z naravo, a ne vedno brez posledic.
Če drugega ne, tudi Viox sem preživel (sem ga dobil, ko še ni bil umaknjen), ampak to ne pomeni, da so preživeli vsi. Za vrsto homo sapiens kot tako, je pa Viox praska, nevredna omembe. In za homo spaiens je GSO verjetno še najmanjša nevarnost.
Še s strupov ne obvladamo, pa se bomo šli GSO: http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2012/03/pesticidi_ogrozajo_cebele_in_cmrlje_v_zda.aspx
GSO ki nima plodnih potomcev niti ne more bit definiran kot vrsta, torej pade že na osnovni definiciji (ki si se jo učil v osnovni šoli)!
Pa GSO ni nič novega, imaš hibride ki jih človek uporablja že tisočletja pa so še vedno med nami kljub temu da niso plodni. Recimo mule (hibrid med konjem in oslom) lahko vzameš za zgled, v rastlinskem svetu pa so tudi naravno prisotni neplodni hibridi še več pa jih je posledica "legalnega" križanja (čudno ne, brez "genetike").
In tudi NISO vsi GSOji neplodni, večina jih ni oz. nasprotniki GSOja se ves čas obešajo na take obskurne anomalije.
Pa GSO ni nič novega, imaš hibride ki jih človek uporablja že tisočletja pa so še vedno med nami kljub temu da niso plodni. Recimo mule (hibrid med konjem in oslom) lahko vzameš za zgled, v rastlinskem svetu pa so tudi naravno prisotni neplodni hibridi še več pa jih je posledica "legalnega" križanja (čudno ne, brez "genetike").
In tudi NISO vsi GSOji neplodni, večina jih ni oz. nasprotniki GSOja se ves čas obešajo na take obskurne anomalije.
Lej mi (generacije od druge svetovne vojne do konca 80h let) smo preživeli najslabšo in najbolj zastrupljeno hrano v vsej zgodovini človeštva. DDT, sevanje iz černobila, ipd. je zagotovo vsaj 10x bolj škodljivo od nekega genskega inženeringa. Danes se vso hrano v razvitem svetu prideluje po konceptu nadzora, torej kar je znanih strupov ne pride v prehransko verigo človeka oz. zelo rekdo. Torej upam trdit da je full GMO jedilnik precej bolj zdrav od povprečnega jedilnika v 60h letih prejšnjega stoletja.
Ja jasno, med gensko spremenjenimi organizmi je vse možno, ampak toliko kot je kontrole in testiranj so nevarnosti precej redke. Amapk kakorkoli GSO je trenutno EDINI način s katerim lahko človeštvo optimira proizvodnjo hrane, naravne poti smo že izkoristili kar se je dalo, tehniko pridelave tudi, GSO je zlata jama za naprej in ne vem zakaj se tega nebi izkoristilo. Kot rečeno pa imaš opcijo da greš živet v jamo ali celo nazaj na drevo in se odpoveš vsemu (škodljivemu) razvoju ki poteka v svetu.
Ja jasno, med gensko spremenjenimi organizmi je vse možno, ampak toliko kot je kontrole in testiranj so nevarnosti precej redke. Amapk kakorkoli GSO je trenutno EDINI način s katerim lahko človeštvo optimira proizvodnjo hrane, naravne poti smo že izkoristili kar se je dalo, tehniko pridelave tudi, GSO je zlata jama za naprej in ne vem zakaj se tega nebi izkoristilo. Kot rečeno pa imaš opcijo da greš živet v jamo ali celo nazaj na drevo in se odpoveš vsemu (škodljivemu) razvoju ki poteka v svetu.
Križanci ali hibridi so mešanje dveh vrst, ki sta si genetsko zelo blizu. Mula, ki je križanec med kobilo in oslom je potomec dveh živali, ki obe spadata v rod konjev - torej imata skupnega prednika iz katerega sta se verjetno razvila tokom evolucije.
GSO-ji pa nastajajo s križanjem zelo različnih vrst, ponekod gre celo tako daleč, da živalske gene vgrajujejo v rastline.
Med tema dvema načinoma pridobivanje novih vrst je kar velika razlika. Saj sam nisem absolutno priti GSO-jem, skrbi pa me dejstvo, da je očitno mogoče s pomočjo te tehnike v prehranske rastline vgraditi karkoli, tudi kaj takega, kar ni najbolj koristno za ljudi, je pa seveda koristno za profit korporacij.
GSO-ji pa nastajajo s križanjem zelo različnih vrst, ponekod gre celo tako daleč, da živalske gene vgrajujejo v rastline.
Med tema dvema načinoma pridobivanje novih vrst je kar velika razlika. Saj sam nisem absolutno priti GSO-jem, skrbi pa me dejstvo, da je očitno mogoče s pomočjo te tehnike v prehranske rastline vgraditi karkoli, tudi kaj takega, kar ni najbolj koristno za ljudi, je pa seveda koristno za profit korporacij.
Ja drži, ampak ni potrebno tu sklepat nekih teorij zarot. Stvar je logična, GSO proizvajalci prodajajo semena ki dajejo boljši hektarski donos, kmet ima zaradi tega večji dobiček, potrošnik pa ima zaradi tega nižjo ceno. V tem krogu ne vidim jst nobene grde stvari, razen povsod prisotne kapitalističen logike.
Monsanto se je l. 1999 zavezal, da ne bo tržil sterilnih rastlin. Njihovo pridelavo je prepovedala tudi UN resolucija iz l. 2006. Brezveze ,če mene vprašaš.
Poznaš navel pomaranče? Brez pečk pa en tumor jim raste spodaj? Kaj drugega že težko dobiš v trgovini.
200 let stara, sterilna vrsta.
http://en.wikipedia.org/wiki/Orange_%28fruit%29#Navel_oranges
Today, navel oranges continue to be propagated through cutting and grafting. This does not allow for the usual selective breeding methodologies, and so all navel oranges can be considered fruits from that single, nearly two-hundred-year-old tree: they have exactly the same genetic make-up as the original tree and are, therefore, clones. This case is similar to that of the common yellow seedless banana, the Cavendish, or that of the Granny Smith apple. On rare occasions, however, further mutations can lead to new varieties.
zombifutr.press
Zdaj pa hitro spermije štet.
Poznaš navel pomaranče? Brez pečk pa en tumor jim raste spodaj? Kaj drugega že težko dobiš v trgovini.
200 let stara, sterilna vrsta.
http://en.wikipedia.org/wiki/Orange_%28fruit%29#Navel_oranges
Today, navel oranges continue to be propagated through cutting and grafting. This does not allow for the usual selective breeding methodologies, and so all navel oranges can be considered fruits from that single, nearly two-hundred-year-old tree: they have exactly the same genetic make-up as the original tree and are, therefore, clones. This case is similar to that of the common yellow seedless banana, the Cavendish, or that of the Granny Smith apple. On rare occasions, however, further mutations can lead to new varieties.
zombifutr.press
Zdaj pa hitro spermije štet.
Sem šel googlat ta famozni krompir Igor.
Pogruntal so ga pri nas, daljnega l. 1965. Iz uporabe pa je šel zaradi občutljivosti na nek virus. Nobene zarote. Pač se sadi, kar prinese največ $. No shit.
http://www.deloindom.si/gomoljnice/krompir-nove-slovenske-sorte-so-odporne-na-viruse
»Je pa večina v Sloveniji žlahtnjenih sort bele in krem bele, podobno kot nekdaj prevladujoča sorta igor iz leta 1965, ki je še vedno nekakšen standard slovenskega okusa. Izrodila se je zaradi občutljivosti na virus Y, ki je v Evropi najpomembnejši pri pridelovanju krompirja. Že pred osamosvojitvijo Slovenije se je s sprostitvijo trga semenskega krompirja njen delež začel manjšati in je ni izrinila le bolezen,« pravi sogovornik in doda, da starejše sorte tudi drugod po Evropi ne zdržijo konkurence odpornejših in donosnejših novih sort, ki so prav tako po okusu jedcev. Vendar imajo na inštitutu še vedno zdrav genski material oziroma sorto igor, saj jo kot primerjavo uporabljajo pri raziskavah odpornosti proti virusu Y. Če bi jo kdo zares želel, bi jo lahko dobil pri njih, pravi, a bi se kmalu prepričal o njeni neodpornosti.
http://aas.bf.uni-lj.si/december2012/12Dolni%C4%8Dar.pdf
http://www.europotato.org/display_description.php?variety_name=IGOR
Zadnja raziskava je datirana 2010.
Pogruntal so ga pri nas, daljnega l. 1965. Iz uporabe pa je šel zaradi občutljivosti na nek virus. Nobene zarote. Pač se sadi, kar prinese največ $. No shit.
http://www.deloindom.si/gomoljnice/krompir-nove-slovenske-sorte-so-odporne-na-viruse
»Je pa večina v Sloveniji žlahtnjenih sort bele in krem bele, podobno kot nekdaj prevladujoča sorta igor iz leta 1965, ki je še vedno nekakšen standard slovenskega okusa. Izrodila se je zaradi občutljivosti na virus Y, ki je v Evropi najpomembnejši pri pridelovanju krompirja. Že pred osamosvojitvijo Slovenije se je s sprostitvijo trga semenskega krompirja njen delež začel manjšati in je ni izrinila le bolezen,« pravi sogovornik in doda, da starejše sorte tudi drugod po Evropi ne zdržijo konkurence odpornejših in donosnejših novih sort, ki so prav tako po okusu jedcev. Vendar imajo na inštitutu še vedno zdrav genski material oziroma sorto igor, saj jo kot primerjavo uporabljajo pri raziskavah odpornosti proti virusu Y. Če bi jo kdo zares želel, bi jo lahko dobil pri njih, pravi, a bi se kmalu prepričal o njeni neodpornosti.
http://aas.bf.uni-lj.si/december2012/12Dolni%C4%8Dar.pdf
http://www.europotato.org/display_description.php?variety_name=IGOR
Zadnja raziskava je datirana 2010.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Lej mi (generacije od druge svetovne vojne do konca 80h let) smo preživeli najslabšo in najbolj zastrupljeno hrano v vsej zgodovini človeštva. DDT, sevanje iz černobila, ipd. je zagotovo vsaj 10x bolj škodljivo od nekega genskega inženeringa. Danes se vso hrano v razvitem svetu prideluje po konceptu nadzora, torej kar je znanih strupov ne pride v prehransko verigo človeka oz. zelo rekdo. Torej upam trdit da je full GMO jedilnik precej bolj zdrav od povprečnega jedilnika v 60h letih prejšnjega stoletja.
Ja jasno, med gensko spremenjenimi organizmi je vse možno, ampak toliko kot je kontrole in testiranj so nevarnosti precej redke. Amapk kakorkoli GSO je trenutno EDINI način s katerim lahko človeštvo optimira proizvodnjo hrane, naravne poti smo že izkoristili kar se je dalo, tehniko pridelave tudi, GSO je zlata jama za naprej in ne vem zakaj se tega nebi izkoristilo. Kot rečeno pa imaš opcijo da greš živet v jamo ali celo nazaj na drevo in se odpoveš vsemu (škodljivemu) razvoju ki poteka v svetu.
Ljudje ne umirajo od lakote, ker bi se pridelalo premalo hrane, niti zaradi tega, ker hrane na kritičnih področjih ne bi bilo mogoče pridelati drugače kot z GSO.
Pa a ti dojameš razliko med tem, da fizično ni mogoče, da bi se "kar oplodilo" 80 % rastlin, ki bi proizvajale rezistenco na herbicid. Genetsko je nemogoče, če bi to bilo možno potem bi se semenarstvo lahko šla vsaka sosedova ŠtefkaCitat:
Uporabnik Abraham pravi:
Citat:
Uporabnik Tony_Soprano pravi:
Samo en tak primer je bil na sodišču, tisti kmet je imel 80% semen Monsanta. Niti v sanjah ne bi mogu 80% semen imeti od monsanta če jih ne bi kje kradel in sejal. Pač tudi če bi jih namenoma oplojeval. Še ena laž, ki so jo pač uporabili za svojo propagando. Preberi si malo več o tem primeru pa boš videl.
Glede unih koruznih storžev pa jaz lahko fuknem 3 storže pa napišem marsikaj spodaj. Sporobaj to naredit sam pa mi sporoči kako bo....
Jah, lej... ti verjemi, da je Monsanto dobrodelna organizacija in da je un kmet ukradel 80% semen.
Tko, kot ruski uporniki v Donbasu orožje iz skladišč ukrajinske vojske. Itak je to vse manj zastraženo, kot Merkurjevo skladišče v Naklem.
V tem primeru je kmet zavestno iskal semena, ki so bila odporna na herbicid in jih shranjeval in selektivno sadil.
Naključne kontaminacije se dogajajo in niso sodno preganjane, sicer pa so načeloma redke, ker imajo polja z GSO "varnostni pas"....
EDIT: Celotna zgodba:
Consider just a few of the facts.
In the first trial, Schmeiser claimed in 1997 he sprayed Roundup on three acres of his canola field because he was suspicious it might be Roundup tolerant. If his story were true, this would kill any canola plants other than those tolerant to Roundup. After killing more than half his crop, he then harvested the remaining plants that did not die and segregated this seed. The next year (1998) he had this seed treated and used this seed to plant 1,030 acres on his farm.
Why would he harvest seed that he says he didn’t want on his farm and deliberately plant it the following year?
As expressed in the Canadian Supreme Court judgment documents:
Mr. Schmeiser complained that the original plants came onto his land without his intervention. However, he did not at all explain why he sprayed Roundup to isolate the Roundup Ready plants he found on his land; why he then harvested the plants and segregated the seeds, saved them, and kept them for seed; why he planted them; and why, through his husbandry, he ended up with 1,030 acres of Roundup Ready canola which would have cost him $15,000.
Schmeiser didn’t have a few Roundup Ready plants in his field. His fields had mostly Roundup Ready plants in them–far more than could have ever grown there by accident. Again, in the words of the Canadian court judgment:
…tests revealed that 95 to 98 percent of this 1,000 acres of canola crop was made up of Roundup Ready plants. …The trial judge found that “none of the suggested sources [proposed by Schmeiser] could reasonably explain the concentration or extent of Roundup Ready canola of a commercial quality” ultimately present in Schmeiser’s crop.
Nazadnje urejeno:
Kje spiš, da te ne ukradejo
Torej je tvoja kalkulacija:
160 € seme
> 160 € stroški traktorja (recimo 161 €)
10x160 € stroški gnojenja (1600 €)
Skupaj torej 1921 € na ha. Nismo še upoštevali kemije!
Soliden pridelek pšenice v Sloveniji je okrog 6 ton / ha. Lepa cena v dobrih časih (ne letos ali lani) je 190 € / tono. Torej ti butasti kmetje sejejo pšenico zato, da imajo na vsakem ha 781 € čiste zgube. Zguba včasih je, samo pri ceni 190 € na tono shodiš.
Pri koruzi je zgodba po tvoji kalkulaciji povsem podobna.
Strošek semena je eden od največjih stroškov poljedelstva in ne eden od najmanjših. Govorimo o stroških do požetega stanja. Ne govorimo o ceni na polici v trgovini, kjer niti poljedelska cena ni nek faktor.
O GSO pa sem tisto kar mislim, napisal v tej alter temi.
BZ razpravljat o točnih podatkih, napisano ni z googla ampak iz moje glave in se tiče pointa topica o semenih in RAZLIKAH med monstanto semeni in neGSO klasiko. Disclamer spodaj piše da so podatki izmišljeni zavoljo konteksta debate, beri nevidne opombe.
Glede stroškov ... traktor z lufta pade in prikjučki pravtako, zemlja tam kar leži in prosi da se jo poseje, analizo zemlje naredi bog, rodovitno zemljo prinese Nil ob poplavah, cena delovne sile nima veze ker se delavcem itak ne plačuje. Torej hočete povedat da je seme največji strošek kmeta, sedaj razumem od kje delajo ves čas čisto izgubo!
Pa noben te ne sili kupit seme, vzami svojo pšenico pa jo posej pa bo drugo leto čisti dobiček. V Slo in v eu ni GSOja in tudi ni licenc na semena tako da mirne volje to narediš pa te ne bo tožil noben monstanto.
To da kmet od domačega semena ne bo preživel je pa jasno in v globalnem trgu kmalu tudi brez GSOja ne bo priživel, pa ne zaradi cene semena ampak zato ker je hektarski donos manjši od stroškov proizvodnje skupaj z vsemi neprilikami ki se zgodijo ne GSO posevkom.
Pa na koncu ne primerjat naše proizvodnje pšenice (in na splošno žit) s svetovno, pri nas se nobenega žita ne splača gojit oz. mogoče bi en kmet tam nekje na vzhodu države lahko delal konkurenčno če bi pokupil vse ravne površine, vse ostalo je prisiljena kmetijska politika. Tako pač je v globalni vasi, pri nas mora pa vse crknit ker se forsira nekonkurenčne rešitve.
Glede stroškov ... traktor z lufta pade in prikjučki pravtako, zemlja tam kar leži in prosi da se jo poseje, analizo zemlje naredi bog, rodovitno zemljo prinese Nil ob poplavah, cena delovne sile nima veze ker se delavcem itak ne plačuje. Torej hočete povedat da je seme največji strošek kmeta, sedaj razumem od kje delajo ves čas čisto izgubo!
Pa noben te ne sili kupit seme, vzami svojo pšenico pa jo posej pa bo drugo leto čisti dobiček. V Slo in v eu ni GSOja in tudi ni licenc na semena tako da mirne volje to narediš pa te ne bo tožil noben monstanto.
To da kmet od domačega semena ne bo preživel je pa jasno in v globalnem trgu kmalu tudi brez GSOja ne bo priživel, pa ne zaradi cene semena ampak zato ker je hektarski donos manjši od stroškov proizvodnje skupaj z vsemi neprilikami ki se zgodijo ne GSO posevkom.
Pa na koncu ne primerjat naše proizvodnje pšenice (in na splošno žit) s svetovno, pri nas se nobenega žita ne splača gojit oz. mogoče bi en kmet tam nekje na vzhodu države lahko delal konkurenčno če bi pokupil vse ravne površine, vse ostalo je prisiljena kmetijska politika. Tako pač je v globalni vasi, pri nas mora pa vse crknit ker se forsira nekonkurenčne rešitve.
utiševalec raje se ne spuščaj v kmetjistvo kjer nimaš pojma
ni zadeva tako enostavna kot piše na guglu...
imaš pa cenik strojnih uslug ... tam ti piše koliko stane obdelava 1ha.. potem poguglaj še cenik semenarne pa boš videl razliko... aja pa ko boš že ravno kalkuliral računaj na "kombinacijo" oziroma roto oranje v kombinaciji... tako da je strošek strojne obdelave še toliko nižji...
strošek semena je daleč največji.potem sledijo umetna gnojila ter škropiva...
ni zadeva tako enostavna kot piše na guglu...imaš pa cenik strojnih uslug ... tam ti piše koliko stane obdelava 1ha.. potem poguglaj še cenik semenarne pa boš videl razliko... aja pa ko boš že ravno kalkuliral računaj na "kombinacijo" oziroma roto oranje v kombinaciji... tako da je strošek strojne obdelave še toliko nižji...
strošek semena je daleč največji.potem sledijo umetna gnojila ter škropiva...
Precej odpora proti GSO verjetno nastaja, ker se GSO enači z firmo Monsanto. Ta firma je res najbolj agresivna z lobiranjem pri vladah za svoje produkte, pa tudi zgodovinski "uspehi" firme Monsanto niso prav zavidljivi. Kar pri nekaj njihovih proizvodih se je izkazalo, da niti slučajno niso tako nedolžni in nestrupeni, kot je firma propagirala.
Slabo luč na firmo pa meče tudi dejstvo, da je kar nekaj ljudi, zaposlenih v neodvisnih firmah, ki izvajajo kontrolo nad živili, na plačilni listi Monsanta.
Še eno moje kmečko razmišljanje: Monsanto prodaja GSO koruzo (neka Bt -koruza), ki je odporna na insekte. To so dosegli tako, da so v koruzo vsadili nek gen plesni ali nekaj podobnega, tako da koruza sama proizvaja insekticid. Torej vsak insekt ki napade to koruzo crkne, ker je koruza polna insekticida. Posledično je seveda visok hektarski donos, velik profit za kmeta in poceni hrana za potrošnika. Ampak, kje pa je ves tisti insekticid, ki ga je proizvedla koruza?? Verjetno ga je pojedel potrošnik /ti in jaz/, ampak saj ni važno, hrana je bila poceni , pa še vsi so fino zaslužili, ane?
Monsanto res ne proizvaja več semen, ki dajejo sterilno potomstvo. Ampak ali lahko kmet kupi recimo koruzo pri Monsantu, jo poseje in pridelek naslednje leto uporabi kot seme? Ne, patent to ne dovoljuje.
Slabo luč na firmo pa meče tudi dejstvo, da je kar nekaj ljudi, zaposlenih v neodvisnih firmah, ki izvajajo kontrolo nad živili, na plačilni listi Monsanta.
Še eno moje kmečko razmišljanje: Monsanto prodaja GSO koruzo (neka Bt -koruza), ki je odporna na insekte. To so dosegli tako, da so v koruzo vsadili nek gen plesni ali nekaj podobnega, tako da koruza sama proizvaja insekticid. Torej vsak insekt ki napade to koruzo crkne, ker je koruza polna insekticida. Posledično je seveda visok hektarski donos, velik profit za kmeta in poceni hrana za potrošnika. Ampak, kje pa je ves tisti insekticid, ki ga je proizvedla koruza?? Verjetno ga je pojedel potrošnik /ti in jaz/, ampak saj ni važno, hrana je bila poceni , pa še vsi so fino zaslužili, ane?
Monsanto res ne proizvaja več semen, ki dajejo sterilno potomstvo. Ampak ali lahko kmet kupi recimo koruzo pri Monsantu, jo poseje in pridelek naslednje leto uporabi kot seme? Ne, patent to ne dovoljuje.
bula ne sanjaj.
Kot sem že prej opisal se Monsanto zelo bori za čim strožjo regulacijo (saj to pomeni manj konkurence). Prav tako je to o plačilnih listah privlečeno za lase. Ima pa Monsanto s starim Monsantom, ki je delalo kemikalije ravno toliko veze kot Porsche iz 2. sv. vojne, ki je delal tanke in s tem, ki izdeluje športne avtomobile.
Komentar na tvoje kmečko razmišljanje. Bt toksin (iz bakterije) ne mora škodovati tebi, ker nimaš metabolnih poti na katere bi učinkoval. Še večje sranje z Btjem pa delajo biološki kmetovalci, saj na veliko špricajo koncentrat Btja po rastlinah (pa gre to tudi v zemljo in na liste in v rastlino). S tem da je poleg tega, da so uporabljene enormne doze (v primerjavi s transgeno koruzo) problematičen še pojav rezistence, ki jo takšno špricanje vsepopvrek sproži....
Pa že 1000x napisano, tudi če bi kmet sadil koruzo naslednje leto s shranjenimi semeni, bi bil pridelek zaradi mehanizmov genetike (ki so pač "naravni") mizeren in zato tudi tega ne počnejo...
Kot sem že prej opisal se Monsanto zelo bori za čim strožjo regulacijo (saj to pomeni manj konkurence). Prav tako je to o plačilnih listah privlečeno za lase. Ima pa Monsanto s starim Monsantom, ki je delalo kemikalije ravno toliko veze kot Porsche iz 2. sv. vojne, ki je delal tanke in s tem, ki izdeluje športne avtomobile.
Komentar na tvoje kmečko razmišljanje. Bt toksin (iz bakterije) ne mora škodovati tebi, ker nimaš metabolnih poti na katere bi učinkoval. Še večje sranje z Btjem pa delajo biološki kmetovalci, saj na veliko špricajo koncentrat Btja po rastlinah (pa gre to tudi v zemljo in na liste in v rastlino). S tem da je poleg tega, da so uporabljene enormne doze (v primerjavi s transgeno koruzo) problematičen še pojav rezistence, ki jo takšno špricanje vsepopvrek sproži....
Pa že 1000x napisano, tudi če bi kmet sadil koruzo naslednje leto s shranjenimi semeni, bi bil pridelek zaradi mehanizmov genetike (ki so pač "naravni") mizeren in zato tudi tega ne počnejo...
Nazadnje urejeno:
O tem, kako se Monsanto bori za čimstrožjo regulacijo ( da bi sam reguliral vse ), bi znali kar nekaj povedati kmetje v Indiji in na Kitajskem, katere je taisti Monsanto osrečil s GSO semeni bombaža. Sledila je katastrofa pri proizvodnji, pri čemer Monsanto ni utrpel nobene škode.
Seveda Monsanto ne proizvaja več Agent Oreange, dioxin, DDT, aspartam in še nekaterih kemikalij. Je pa proizvajalec rBGH - menda ne več , Roud-up in Round Up Ultra.
Bt proizvaja kristalni insekticid delta-endotoxin, kar pa je malo manj znano pa tudi beta-exotoxin. Prvi naj bi bil nestrupen za ljudi - le zakaj potem embalaža tega nenevarnega insekticida vsebuje kup opozoril o strupenosti?? Drugi je pa za ljudi kar pošteno strupen in je prepovedan v ljudski prehrani.
Malo poišči naslednje osebe in ugotovi, če imajo kaj veze z Monsantom: Linda Fisher, Anne Veneman, Carol Foreman, Michael Kantor, Rufus Yerxa, Margaret Miller.
Seveda Monsanto ne proizvaja več Agent Oreange, dioxin, DDT, aspartam in še nekaterih kemikalij. Je pa proizvajalec rBGH - menda ne več , Roud-up in Round Up Ultra.
Bt proizvaja kristalni insekticid delta-endotoxin, kar pa je malo manj znano pa tudi beta-exotoxin. Prvi naj bi bil nestrupen za ljudi - le zakaj potem embalaža tega nenevarnega insekticida vsebuje kup opozoril o strupenosti?? Drugi je pa za ljudi kar pošteno strupen in je prepovedan v ljudski prehrani.
Malo poišči naslednje osebe in ugotovi, če imajo kaj veze z Monsantom: Linda Fisher, Anne Veneman, Carol Foreman, Michael Kantor, Rufus Yerxa, Margaret Miller.
