Torej, da ponovimo.
Prodana stvar ima lahko napake. Če se te nanašajo na dejanske lastnosti, govorimo o stvarnih napakah, če pa na sfero upravičenj na stvari, pa o pravnih napakah (npr. nekdo mi proda zastavljeno stvar).
Prodajalec odgovarja za stvarne napake objektivno (ne glede na krivdo). Odgovornost za stvarne napake se da sicer z dogovorom izključiti, a ne, če je prodajalec za napake vedel. Odgovarja od prenosa nevarnosti - ta nastopi z izročitvijo stvari kupcu in za napake, ki so obstajale v času prenosa.
Kupec ima dve obveznosti: običajen pregled stvari in čimprejšnje grajanje napak (2 meseca od odkritja, oziroma takoj, če je prisoten prodajalec). To so očitne napake.
Če obstajajo napake, ki jih z običajnim pregledom ne moremo ugotoviti, govorimo o skritih napakah. Tudi te je potrebno grajati v 2-mesečnem roku. Prodajalčeva odgovornost za stvarne napake ugasne po 2 letih (nova stvar) oziroma po 1 letu (rabljena stvar).
Poleg instituta stvarnih napak poznamo tudi garancijo za brezhibno delovanje prodane stvari, ki pa se nanaša na tehnično blago.
Pri obeh so mogoči naslednji zahtevki:
- popravilo ali zamenjava,
- znižanje kupnine,
- odstop od pogodbe
(+ povrnitev škode).
Pravila o garanciji ne posegajo v pravila o stvarnih napakah, tako da se lahko kupec sam odloča, katera pravila bo uporabil. Razlika med zahtevki pa je, da v primeru stvarnih napak lahko kupec prosto izbira, katero sankcijo bo izbral, pri garanciji pa najprej popravilo, nato zamenjavo, nato znižanje kupnine in šele na koncu odstop od pogodbe in odškodnino. Prednost garancije je med drugim, da kupec ni vezan na roke (pri stvarnih napakah jih mora uveljavljati v 1 letu od obvestila prodajalca o napaki), ampak jih lahko uveljavlja kadar koli v garancijskem roku.
Prodana stvar ima lahko napake. Če se te nanašajo na dejanske lastnosti, govorimo o stvarnih napakah, če pa na sfero upravičenj na stvari, pa o pravnih napakah (npr. nekdo mi proda zastavljeno stvar).
Prodajalec odgovarja za stvarne napake objektivno (ne glede na krivdo). Odgovornost za stvarne napake se da sicer z dogovorom izključiti, a ne, če je prodajalec za napake vedel. Odgovarja od prenosa nevarnosti - ta nastopi z izročitvijo stvari kupcu in za napake, ki so obstajale v času prenosa.
Kupec ima dve obveznosti: običajen pregled stvari in čimprejšnje grajanje napak (2 meseca od odkritja, oziroma takoj, če je prisoten prodajalec). To so očitne napake.
Če obstajajo napake, ki jih z običajnim pregledom ne moremo ugotoviti, govorimo o skritih napakah. Tudi te je potrebno grajati v 2-mesečnem roku. Prodajalčeva odgovornost za stvarne napake ugasne po 2 letih (nova stvar) oziroma po 1 letu (rabljena stvar).
Poleg instituta stvarnih napak poznamo tudi garancijo za brezhibno delovanje prodane stvari, ki pa se nanaša na tehnično blago.
Pri obeh so mogoči naslednji zahtevki:
- popravilo ali zamenjava,
- znižanje kupnine,
- odstop od pogodbe
(+ povrnitev škode).
Pravila o garanciji ne posegajo v pravila o stvarnih napakah, tako da se lahko kupec sam odloča, katera pravila bo uporabil. Razlika med zahtevki pa je, da v primeru stvarnih napak lahko kupec prosto izbira, katero sankcijo bo izbral, pri garanciji pa najprej popravilo, nato zamenjavo, nato znižanje kupnine in šele na koncu odstop od pogodbe in odškodnino. Prednost garancije je med drugim, da kupec ni vezan na roke (pri stvarnih napakah jih mora uveljavljati v 1 letu od obvestila prodajalca o napaki), ampak jih lahko uveljavlja kadar koli v garancijskem roku.
Nazadnje urejeno:
. Po moji urgenci pri dobavitelju so mi izdali novi/drugačni aparat.
